V prihodnjih dneh bo minilo leto dni od katastrofalnih poplav, ki so močno prizadele številne slovenske kraje. Za seboj so pustile opustošenje, vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba pa, kot ugotavlja novinarka Vida Kocjan, tega še vedno ni sanirala.
“Predsednik vlade Golob je takoj po poplavah igral rešitelja za poplavljene ter trosil lažne obljube in upe. Obljubil je po 100 montažnih hiš na mesec in že takrat so iz podjetij, ki te hiše izdelujejo, sporočili, da to ni mogoče. In res. Po letu dni se je izkazalo, da Golob in njegova vladna ekipa za prizadete na poplavljenih območjih niso zagotovili nobene hiše. Poplavljenim so pomagali le zasebniki in nekatere občine. Primer za to je Občina Slovenj Gradec, ki je za eno od družin, ki je izgubila dom, zagotovila občinsko zemljišče. Novo montažno hišo pa je za družino zgradilo podjetje Pergola s sedežem v Radljah ob Dravi. Pri tem jim je pomagalo okoli 40 donatorjev iz vse Slovenije, pa še pri tem se je zaradi birokratskih postopkov zelo zapletalo. Od maja, ko je bila hiša postavljena, do konca julija se štiričlanska družina ni mogla vseliti,” je zapisala. Šele prejšnji teden se je družina lahko slavnostno vselila v hišo, a ob tem je bilo prav sprevrženo, da se je dogodka udeležil tudi predsednik vlade s pribočniki, ki nimajo nikakršnih zaslug za to. Prej nasprotno, zaradi operativne nesposobnosti njegove vlade prizadeti ljudje še vedno čakajo …
Je pa pretekli teden za še eno razočaranje poskrbela Evropska komisija, ki je objavila peto letno poročilo o stanju “vladavine prava” v Evropski uniji. V njem je ugotovila, da na področju neodvisnosti sodstva ostajajo določene sistemske skrbi, ki so v več članicah povezane z neodvisnostjo javnih medijev. Pri tem je v poročilu za Slovenijo še posebej bizarno, da EK poziva našo državo oz. slovensko vlado k ureditvi financiranja RTV Slovenija. Komisija na podlagi pogovorov “z različnimi deležniki v Sloveniji” ugotavlja, da je nov model upravljanja RTV SLO vplival na večjo neodvisnost medija, vendar se ta sooča s finančno krizo. “Potrebne so spremembe v financiranju, da bi zagotovili ustrezna sredstva,” je izpostavila EK.
Nobene besede ni zapisala o tem, da se je zgodila totalna politična čistka na RTV SLO in da si je vladajoča tranzicijska levica politično – s pomočjo levičarskih aktivistov – povsem podredila ta javni zavod. Drugo priporočilo na področju svobode medijev se nanaša na sprejetje dodatnih zakonodajnih in nezakonodajnih varovalk za zaščito novinarjev, in sicer predvsem na spletu. EK ocenjuje, da se je od zadnjega poročila, objavljenega lanskega julija, na področju zaščite novinarjev v Sloveniji zgodil določen napredek. Med drugim pričakuje, da bo določene varovalke omogočila nova medijska zakonodaja, ki je še v pripravi. Izboljšanje pričakuje tudi na področju državnega oglaševanja v medijih, pri čemer je izpostavila pripravo novih zakonodajnih ukrepov in lanskega decembra sprejetih smernic, ki jih je pripravil vladni urad, pristojen za komuniciranje.
V teh priporočilih je mogoče zaznati tako stališča, ki jih izraža razvpita in politično pristranska podpredsednica EK Věra Jourová, kot odtise, ki so jih v njih pustili Golobova vlada, Mirovni inštitut, t. i. nevladne organizacije in levičarski aktivisti, zaposleni na RTV SLO. Hkrati EK poziva k dokončanju ukrepov za zvišanje plač sodnikov in tožilcev, saj slovenska oblast še ni v celoti uresničila odločbe ustavnega sodišča. V navezavi na to poročilo je zanimivo, da je zamujalo vsaj tri tedne in da so glavni evropski akterji najprej čakali na oblikovanje levo-desne koalicije, ki je “požegnala” še en mandat Ursule von der Leyen. Takoj po izvolitvi je bilo poročilo objavljeno. V njem EK kritizira države z izrazito desnimi vladami (Italija, Madžarska), hvali pa države, v katerih se je v zadnjem času “zgodil obrat na levo” – na primer na Poljskem.
Čeprav je to letno poročilo rezultat dela dosedanje sestave EK, veliko upanja za spremembe ni. EK bo še naprej vodila ista predsednica, tudi sestava koalicije je zelo podobna kot prej. Očitno je, da je evropska levica tista, ki najbolj vpliva na delovanje EK, pri čemer ji “štango drži” desnosredinska Evropska ljudska stranka. Znotraj SDS že potekajo razprave, kako se odzvati. Predsednik SDS Janez Janša je namreč v Bovcu spomnil, da bo bolj kot sestava Evropskega parlamenta na politiko EK v prihodnje vplivala sestava Evropskega sveta oz. vlade posameznih članic EU. Kljub temu je vse več glasov, ki izražajo razočaranje nad povolilnim dogajanjem, saj ni mogoče videti “obrata v desno”, torej v zdravorazumsko evropsko smer.
Dr. Metod Berlec