Home Slovenija Ljudje Oblikoval je slovenski grb, zdaj bo imenovan za Unescovega umetnika za mir

Oblikoval je slovenski grb, zdaj bo imenovan za Unescovega umetnika za mir

48
Oblikoval je slovenski grb, zdaj bo imenovan za Unescovega umetnika za mir
Marko Pogačnik. Foto: STA

Slovenski kipar Marko Pogačnik bo danes v Parizu prejel prestižno priznanje. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova ga bo imenovala za Unescovega umetnika za mir. V svoji karieri je ustvaril mnoge umetnine, oblikoval je tudi slovenski državni grb. S prestižnim nazivom se lahko pohvali le 56 umetnikov ali umetniških kolektivov z vsega sveta. 

Marko Pogačnik se bo v Unescove dejavnosti vključil predvsem na področju, ki povezuje človeka in biosfero. Njegovo prvo udejstvovanje v Unescu je predvideno za marec, ko bo nagovoril 4. svetovni kongres o zalogah biosfere v perujski Limi. Prav tako bo septembra vodil delavnico na 7. Unescovi globalni konferenci o geoparkih v britanskem Torquayu, pozno spomladi ali zgodaj poleti pa se bo vrnil na Irsko v geopark Burren in na pečine Moher.

Naziv “umetnik za mir” lahko prejme nekdo, ki se v projekte Unesca dejavno vključuje dve leti – naziv pa obdrži vse življenje. Pomembno poslanstvo umetnikov za mir je osveščanje javnosti o delovanju in ciljih Unesca, so sporočili z Ministrstva za kulturo.

Pogačnik se bo s podlejenim nazivom pridružil slovitim umetniškim imenom, kot so dirigent Valerij Gergijev, arhitektka Zaha Hadid, glasbenik in nekdanji brazilski kulturni minister Gilberto Gil in Svetovni orkester za mir.

 

Marko Pogačnik (1944), ki je leta 1967 diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je bil med drugim ustanovni član legendarnega gibanja OHO ter v 70-ih letih med somišljeniki pobudnik komune v primorski vasi Šempas. Med drugim je oblikoval slovenski državni grb.

Že desetletja se ukvarja s krajinsko umetnostjo ter z zdravljenjem zemlje s pomočjo svoje lastne metode, ki jo je poimenoval litopunktura. S tem je že od začetka poudarjal potrebo po iskanju sožitja z zemljo, poosebljeno v konceptu Gaje kot panteističnega načina sobivanja planeta in življenja na njem. Te posege je izvajal po vsem svetu, zelo odmevno v Benetkah, na meji med Irsko in Severno Irsko ter v ekvadorskem Quitu.

Je avtor več knjig, kot so Ljubljanski trikotnik, Elementarna bitja, Ko se boginja vrne ter Zdravljenje zemlje – zdravljenje sebe, ki so bile prevedene v številne jezike. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada.

 

A. D., STA