Množične migracije se letos znova stopnjujejo. Na srbski strani ob madžarski meji domačine ogrožajo migrantski strelski obračuni. Na stanovanjsko hišo odvrženi dve ročni bombi. Domačini so se organizirali v patrulje, da bi se zoperstavili prišlekom.
Balkanska migrantska pot ostaja ena najbolj obljudenih poti in tudi ena od poti, ki jo redno uporabljajo tihotapci. Zaradi tega postaja na določenih območjih življenje domačinov na madžarsko-srbski meji nevzdržno. Že dlje časa prihaja do spopadov med migrantskimi in tihotapskimi tolpami, ki se borijo za nadzor nad tamkajšnjimi tihotapskimi potmi. Domačinom naj bi bilo prekipelo do te mere, da so se odločili vzeti stvari v svoje roke, potem ko je bilo na njihovem območju odkritih več ducatov oboroženih migrantov. Tamkajšnji Srbi, ki so razočarani nad nesposobnostjo oblasti, so začeli po poročanju madžarskega medija Magyar Hirlap kar sami pregledovati lokalne gozdove, da bi preprečili nadaljnje incidente, ki jih povzročajo migranti. Organizirani v patruljo so se tako prebivalci obmejnega kraja Hajdukovo (madžarsko Hajdújárás) drugo soboto v avgustu odpravili v gozdove, kjer se potikajo migranti, zatem ko so neznanci – sumijo, da je šlo za migrante ali tihotapce – odvrgli na eno od hiš dve ročni granati, da sta eksplodirali in povzročili škodo. No, domačini so na svoji večerni patrulji precej hitro naleteli na migrante, a so ti pred njimi pobegnili. Najbolj zaskrbljivo je to, naj jim lokalne oblasti ne bi prav nič pomagale. Očitno so tudi v Srbiji kot drugje po Evropi priča temu, da se policija ne upa odločno ukrepati v zvezi z migrantsko problematiko.
“To ni več Srbija, to je Sirija”
Domačini menijo, da je migrantska kriza, ki je prizadela njihov kraj, prekoračila vse meje in da je treba korenito ukrepati. Na krajevnem sestanku naj bi bil eden od razburjenih prebivalcev rekel, da bo treba vzeti stvari v svoje roke: “Nimamo več potrpljenja. Če policija ne bo ukrepala, bomo sami prevzeli nadzor. Če bo treba, bomo blokirali ceste in železniške proge, da bi jih ustavili.” Drugi domačini naj bi se bili strinjali, da jih je država popolnoma razočarala. Sándor Balog, domačin, ki je, če sodimo po imenu, madžarskega rodu, je poudaril, da se mora policija odločiti, ali misli ukrepati: “Če ne bodo spravili stvari v red, bo moralo pač ukrepati prebivalstvo.“
Strelski obračuni med migranti naj bi postali v Hajdukovem nekaj vsakdanjega, vendar pa domnevajo, da je bil omenjeni napad z ročnima granatama prvi primer, v katerem so bili tarče lokalni prebivalci. Pri tem so bili poškodovani zidovi, ograja in rastline pred hišo. K sreči ni bil ranjen nihče od stanovalcev, saj ni bilo nikogar doma, prispeli so le nekaj minut po napadu. Sándor Balog je ob tem dodal, da je to, kar se dogaja, popolnoma nepredstavljivo: “To ni več Srbija, to je Sirija. Nič drugega ne morem reči. Ne moremo se več brezskrbno sprehajati, medtem ko migranti hodijo okoli oboroženi in mečejo ročne bombe. To se ne dogaja le pri nas, temveč tudi drugje.” Zaradi vsega tega so se torej domačini odločili, da ukrepajo. Podali so se v bližnje gozdove, odločeni, da če bo treba, sami preženejo nezakonite migrante. V prihodnosti naj bi se opremljeni in organizirani v patrulje znova podajali na obhode, da bi naredili konec težavam, ki jih povzročajo prišleki iz tretjega sveta.
Oboroženi migranti
Razsežnosti migrantske problematike na srbski severni meji z Madžarsko so razvidne tudi iz tega, da so srbski mediji v začetku avgusta poročali o policijski operaciji, v kateri so policisti v gozdnem pasu ob meji odkrili približno tristo migrantov, ki so imeli velike zaloge orožja. V operaciji je sodelovalo 820 policistov, ki so se podali na lov za skupino, za katero so domnevali, da tihotapi migrante v Evropsko unijo. V operaciji so sodelovali tudi pripadniki posebne protiteroristične enote in obmejne policije. Priprli so sicer samo 13 posameznikov, še 27 pa jih je bilo obtoženih zaradi prekrškov. Policija je pri migrantih našla devet avtomatskih pušk, lovsko karabinko z daljnogledom, tri pištole in kar 841 nabojev. Preostali migranti iz skupine so bili razporejeni po migrantskih centrih. Srbija je za zdaj za migrante tranzitna država. Sosednja Madžarska je zato že pred časom okrepila svojo mejo s Srbijo, ko je postavila ograje in prepreke ter povečala število varnostnikov. Obe državi sodelujeta tudi na področju skupnega preprečevanja nezakonitih migracij.
Strelski spopadi
Do enega večjih incidentov je prišlo že v juniju, čeprav to še zdaleč ni bil prvi strelski spopad med migranti ali tihotapci na tem območju. Spopad z avtomatskim orožjem se je takrat zgodil blizu Subotice. Za madžarski medij je anonimna priča povedala, da so mu v času ribiškega tekmovanja začeli švigati metki nad glavo. Ko so sprevideli, kaj se dogaja, so se ribiči vrgli na tla, eden od njihovih šotorov pa naj bi bil prestreljen. “Samo zaradi čiste sreče ni bil nihče od lokalnih prebivalcev ranjen. Bili smo zelo prestrašeni, naša življenja so bila v nevarnosti,” je dodala priča. Policisti so kasneje našli tri ranjence, vendar pa medij Magyar Nemzet poroča, da bi lahko bilo število ranjencev precej višje. Streljanje iz gozda je bilo namreč slišati več ur. Drugi prebivalec je rekel, da je videl vsaj šest bolniških vozil, ki so se peljala proti gozdu. Domačini so že takrat opozarjali, da se v javnosti o teh incidentih informacije skrivajo. “Vsi vedo, kaj se dogaja,” je izpostavil eden od njih. Ljudi naj bi bilo strah, ker se nezakoniti migranti ne zadržujejo samo na območju gozda, temveč jih je opaziti tudi v središču mesta, na igriščih in seveda okoli sprejemnega centra za migrante, pa tudi v nakupovalnih središčih in na avtobusni postaji. Na ducate migrantov naj bi izstopalo iz avtobusov, ki prihajajo z juga, vsi pa naj bi se takoj napotili proti madžarski meji. Domačini opozarjajo tudi na veliko število taksijev, ki vozijo migrante v mesto. Kolone ilegalcev zatem hodijo proti zunanji meji Evropske unije. Srbsko-madžarska meja pa je ena glavnih tranzitnih točk za migrante. Do večjega spopada med tihotapci je prišlo tudi lanskega novembra v srbski vasi Horgoš, kjer živi večinsko madžarsko prebivalstvo.
Sodelovanje treh držav
Madžarska, Avstrija in Srbija so že konec lanskega leta podpisale dogovor o skupnem sodelovanju na področju nezakonitih migracij. Srbija se je zavezala, da bo spremenila svoj vizumski režim, ki je omogočal določenim državljanom držav tretjega sveta, da jo izkoriščajo kot odskočno desko za nadaljnje migracije v Evropsko unijo. V začetku julija so se voditelji treh držav srečali na Dunaju, kjer se je avstrijski kancler Karl Nehammer zahvalil Srbiji, da je v tej luči spremenila vizumski režim za državljane Indije in Tunizije, in dodal, da so tri države skupaj zmanjšale število nezakonitih migracij. Madžarski premier Viktor Orbán pa je dejal, da bi brez sodelovanja Madžarske in Srbije danes Avstrija, Nemčija in Nizozemska imele veliko več nezakonitih migrantov ter da skupaj “branita zunanje meje Evrope”. Dodal je, da je bilo na madžarski meji ustavljenih kar 270.000 ilegalcev. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je rekel, da bodo tri države še naprej sodelovale na tem področju in da so podpisale nadaljnji memorandum o obvladovanju nezakonitih migracij.
Obljudena tudi sredozemska pot
Zahodnobalkansko migrantsko pot, ki vodi tudi v Slovenijo, je lani po podatkih, ki jih najdemo na spletni strani Sveta Evropske unije, prehodilo kar 145.600 ilegalcev, letos do meseca junija pa 39.580. Od leta 2019 sicer iz leta v leto narašča obljudenost te poti. Stanje pa je zelo resno tudi v Sredozemlju, kjer je bilo letos do 13. avgusta zabeleženih že 132.593 nezakonitih prihodov v Evropo. Od tega jih je največ prispelo v Italijo, kar 98.438. Največ jih je iz Tunizije, sledita Egipt in Bangladeš. Čeprav za letos še nimamo statistike o starosti in spolu prišlekov, lahko po statistiki iz leta 2022 vidimo, da se iz leta v leto ponavlja ista zgodba; prihajajo predvsem moški. Lani jih je bilo dobrih 71 odstotkov, medtem ko je bilo žensk na sredozemski poti le dobrih devet odstotkov, otrok pa približno 18 odstotkov. Migranti pa preplavljajo tudi Slovenijo, saj jih policisti ujamejo tudi čez tisoč na teden. V polovici avgusta so tako policisti novomeške policijske uprave obravnavali kar 1.274 ilegalcev v manj kot tednu dni. Med njimi je bilo največ Afganistancev in Maročanov. V prvi polovici tega leta, do konca julija torej, je bilo zabeleženih že 26.871 nezakonitih prehodov naše meje. Poleg Afganistancev in Maročanov je bilo največ Pakistancev.
Andrej Sekulović