Z zimsko sezono je prišlo do porasta respiratornih okužb, zaradi katerih se slovenske bolnišnice, predvsem pa dve največji urgenci, UKC Maribor in UKC Ljubljana, soočajo z rekordnim navalom bolnikov. Po poročanju medijev naj bi samo mariborsko urgenco na božični večer obiskalo več kot 300 ljudi, splošno bolnišnico v Ljubljani 55 odstotkov ljudi več kot lansko leto v istem času. Razmere so tako slabe, da naj bi posamezni bolniki čakali na hodnikih skoraj dva dni (43 ur), preden pridejo do prve postelje, situacija na bolnišničnih hodnikih pa spominja na prizore iz vojnih filmov.
“Najtežji del je čakanje. Prekladanje s stola na stol pred ambulanto v upanju, da se bo našla postelja po neprespani noči. Nekaj ur že gre, ampak skoraj 43 ur je pa res veliko za nemočnega in bolnega človeka. Za nemočno osebje, ki se trudi po najboljših močeh, da bi pomagalo prej, pa ne gre. V prepolnih hodnikih osebje izvaja čudeže. Ne razumeš teh stisk, dokler jih ne doživiš. Ne verjameš, da lahko bolan človek sedi na stolu cel dan in čaka. In po čudežu dobi premično posteljo naslednji dan. Velja pa poudariti neverjeten odnos osebja v danih okoliščinah, ki na trenutke bolj spominjajo na obsedno stanje vojaške bolnice iz filmov kot pa hodnike IPP,” je za 24ur komentirala neimenovana družina.
Vodja internistične prve pomoči Hugon Možina pove, da je situacija tako drastična, da so zaradi decembrskega pritoka bolnikov morali aktivirati celo protokol za množične nesreče. Zaradi pritiska se morajo številni bolniki zdraviti kar na urgenci, saj se jih oddelki izogibajo zaradi bojazni razširitve respiratornih okužb. Možina še pove, da je tako na urgenci obtičalo deset bolnikov, štirje z gripo, trije s covidom in trije z RSV okužbo.
Vodja internistične prve pomoči sicer pomirja, da so vsi bolniki pregledani ne glede na čas, ki je potreben do prvega pregleda. Kljub temu, da ne dobijo pravočasno postelje na oddelku, vseeno prejmejo ustrezno diagnostiko in enakovredno zdravljenje ne glede na to, ali zdravljenje poteka na urgenci ali oddelčno.
Gneča in dolge vrste pa imajo še eno posledico, in sicer kopičenje nezadovoljstva pri bolnikih, ki lahko le nemočno opazujejo svoje bolne svojce, ki niso deležni potrebne oskrbe. V Ljubljani naj bi se pripetilo, da je nekdo grozil zaposlenim, “da bo vse postrelil”, če njegovi mami nihče ne bo dal vode. S podobnimi težavami naj bi se soočali vsi urgentni centri.
Številni bi lahko poiskali pomoč v primarnem zdravstvu
Po ocenah zdravnikov pa je velik del gneče, s katero se soočajo, nepotreben. Po njihovih ocenah naj bi celo dve tretjini, ki iščejo pomoč na urgenci, le to dobili v primarnem zdravstvu. Tako meni tudi Andrej Hohnec, zdravnik specialist pri UKC Maribor, ki za 24ur pove: “To so večinoma bolniki, ki so pri nas prek triaže razporejeni v to enoto, ker niso neposredno življenjsko ogroženi in bi v pomembnem delu lahko obiskali osebnega zdravnika, do katerega pa v nekem času, ki ga štejejo za primernega, enostavno ne pridejo in potem se obrnejo na urgenco.”
Boević: Ni tako hudo, kot je bilo med epidemijo
Po drugi strani pa infektologinja Bojana Beović trdi, da situacija ni tako slaba, kot je bila pretekli dve epidemični leti. Priliv bolnikov, ki potrebujejo kisik ali umetno predihavanje, je po njenih besedah bistveno manjši. “To pa seveda še ne pomeni, da ne prihaja veliko ljudi, ki so se jim tudi poslabšale kronične bolezni zaradi okužb dihal, ki so jo dobili,” je opozorila. Ob tem je spomnila na hud porast okuženih na Kitajskem, kar povečuje verjetnost pojava novih različic koronavirusa. Te bodo določile potek epidemije v prihodnje.
Gal Kovač