Draginja v času Golobov vlade se pozna tudi na nepremičninskem trgu. Slovenija ima po javno dosegljivih podatkih enega najvišjih indeksov cen najemnin v skupnosti držav članic OECD.
Indeks najemnih cen meri spremembe povprečnih najemnin skozi čas. Pokaže, kako se povprečne najemnine za stanovanja ali hiše zvišujejo ali znižujejo in omogoča primerjavo gibanja cen med različnimi obdobji ali državami.
V spodnji primerjavi so kot osnovna referenčna točka uporabljene povprečne cene najemnin iz leta 2015. Indeks najemnih cen za leto 2015 torej znaša 100 (2015 = 100). Tako lahko spremljamo, za koliko odstotkov so se povprečne vrednosti najemnin povečale v izbranem obdobju. Denimo, če indeks znaša 150, to pomeni, da se je povprečna cena najemnin v izbranem časovnem obdobju zvišala za 50 odstotkov.
Sedaj poglejmo podatke za Slovenijo. Glede na referenčno točko (2015) in v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta je indeks znašal 172,3. Pomeni, da so se cene najemnin v omenjenem obdobju povečale za 72,3 odstotka. Zbirka podatkov OECD prav tako razkriva, da so cene najemnin rastle skozi vsa štiri četrtletja prejšnjega leta. V prvem četrtletju je indeks znašal 168,2, v drugem četrtletju 169,8, v tretjem 171,7 in v četrtem, kot že rečeno, 172,3.
Slovenija se glede na rast cen najemnin izmed vseh držav OECD trenutno uvršča na četrto mesto.
Z naskokom najvišjo rast je sicer doživela Turčija. Mednarodni mediji poročajo, da gre za posledico katastrofalne kombinacije visoke inflacije, padca vrednosti lokalne valute Lire, upada gradbene aktivnosti, oddaje stanovanj v kratkotrajne turistične najeme in neučinkovite vladne politike omejevanja cen najemnin.
Drastična rast najemnin v času Golobove vlade
Poglejmo še indeksirano rast cen najemnin v času vlade Roberta Goloba. S storitvijo “Data Explorer”, ki jo nudi OECD, lahko pridemo do podatkov, koliko so se cene najemnin v Sloveniji zvišale med drugim kvartalom leta 2022 (vlada Roberta Goloba je namreč zaprisegla junija 2022) in četrtim oz. zadnjim kvartalom leta 2024. Tudi v tem primeru lahko opazimo trend vztrajne rasti iz kvartala v kvartal.
Rast cene najemnin bi lahko bile še višje, saj OECD obdeluje podatke, ki se zbirajo na nacionalni ravni, ti pa temeljijo na uradnih podatkih. Uradne najemnine so v Sloveniji praviloma veliko nižje od dejanskih, in to iz razlogov, ki so povezani z ekscesnim davčnim bremenom za najemodajalce.
Cene najemnin so sicer rastle tudi v času drugih vlad, a nobena vlada se v predvolilni kampanji ni tako eksplicitno zavezala državljanom, da bo rešila t. i. “nepremičninski problem”, ki ga ne definirajo zgolj visoke cene najemnim, temveč tudi za povprečnega državljana povsem nedosegljive cene nakupa stanovanj.
Ž. K.