Odrasli v Sloveniji so po pismenosti, znanju računanja in sposobnosti reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih pod povprečjem držav članic OECD, je pokazala raziskava o spretnostih odraslih PIAAC 2016.
Približno eden od štirih slovenskih državljanov v starostni skupini med 16 in 65 let je v pismenosti, računanju in reševanju problemov skromno podkovan, kar je precej višji delež kot v drugih državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), poroča STA.
Znanje je bilo razdeljeno v pet skupin oziroma stopenj, pri čemer četrta in peta stopnja veljata za najvišji. Četrta stopnja pomeni, da je posameznik sposoben združevati, pojasniti in izločiti podatke iz zahtevnih ali daljših besedil, ki vsebujejo odvisne ali med seboj nasprotujoče si informacije. Po stopnji pismenosti se je tja uvrstilo le 5,6 odstotka Slovencev, medtem ko povprečje držav OECD znaša 10,6 odstotka.
Pismenost podpovprečna, matematika slaba
Znanje računanja so s četrto oziroma peto stopnjo ocenili pri 8,6 odstotka Slovencev, ki so bili vključeni v raziskavo. Povprečje OECD pa znaša 11,3 odstotka. Četrta stopnja tukaj pomeni, da posameznik razume širok spekter matematičnih podatkov, ki so lahko zapleteni, abstraktni ali se nahajajo v nepoznanem kontekstu.
Tudi v skupini, ki obvlada le najbolj osnovne matematične postopke, je več Slovencev kot v povprečju držav OECD. Prvo stopnjo znanja računanja je doseglo 25,8 odstotka sodelujočih, pri čemer povprečje držav pri tej stopnji znaša 22,7 odstotka. Tisti s to stopnjo znanja med drugim obvladajo osnovne matematične postopke v konkretnih kontekstih.
Sposobnost reševanja problemov? Ne, tudi ne …
Sposobnost reševanja problemov so s tretjo stopnjo ocenili pri 3,7 odstotka sodelujočih, kar je za 2,1 odstotne točke manj od povprečja držav članic OECD. Nekdo, ki je ocenjen s tretjo stopnjo, zna rešiti naloge, ki vključujejo različne računalniške aplikacije, veliko število korakov ter iskanje in uporabo za konkreten primer namenjenih ukazov v novem okolju.
A. D., STA