Okoliščine tragične smrti: analiza ZD Velenje

Datum:

Mestni svet občine Velenje se je včeraj seznanil z okoliščinami tragične smrti Velenjčana, ki je umrl na poti do bolnišnice, kamor se je odpravil z avtom, ker mu bolnišnica ni zagotovila reševalnega vozila. Vodja splošnih ambulant v ZD Velenje Janja Fišter je dejala, da vzrok smrti ni bil povezan z bolečinami, ki jih je pokojni izpovedal. Direktor Zdravstvenega doma Janko Štaharnik je dejal, da se mu zdi, da je pokojni umrl zaradi anevrizme. Gre za nov podatek, pred tem je javnost vedela le, da je pokojni klical zaradi hudih bolečin. Velenjski župan meni, da bi direktor zdravstvenega doma moral zapustiti položaj, direktor temu ne oporeka, a si želi ostati. A bolj kot prihodnja kadrovska postava ZD Velenje buri duhove nekaj drugega. Prvič, ali so v zdravstvenem domu storili vse, kar so v danih okoliščinah lahko. Drugič, trdijo, da tudi, če bi storili več, to ne bi vplivalo na usodo pokojnega. Je res tako? 

“Četudi bi bil moški v reševalnem vozilu ali bi bil v bolnišnici, ga nihče ne bi mogel več rešiti,” je povedal Štahernik velenjskim svetnikom. Slednjim je vodja splošnih ambulant v ZD Velenje Janja Fišer povedala, da vzrok smrti in razlog za iskanje nujne medicinske pomoči nista povezana. Po njenem smrti pacienta v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti.

Minister Bešič Loredan, ki je po dogodku sklical novinarsko konferenco, je povedal: “Čisto strokovno kot zdravnik, ki je 6 let dežural v zdravstvenem domu, vsak zdravnik, ki opravi strokovni izpit, ko te pacient drugič kliče po pol ure, moraš vedeti, da nekaj ni v redu.” Minister je nato napovedal, da zgolj pogovor za razrešitev zadeve ne bo zadoščal, temveč bo zahteval posnetek nujnega klica. Iz delnih izsledkov nadzora, ki so bili včeraj predstavljeni, izhaja, da bodo na voljo le začetni klici na telefonsko številko 112, prevezani klici k dežurni zdravnici pa ne. Teh se namreč ne sme snemati, čeprav bi bili za preiskavo dogodka največje vrednosti. Lahko bi namreč ugotovili, kaj vse je pokojni povedal dežurni zdravnici. Dežurna zdravnica naj bi pokojnemu namreč razložila, da zanj nima na voljo reševalnega vozila.

Kaj je pokojni povedal dežurni zdravnici? 
Spomnimo, pokojni je uvodoma iskal zdravstveno pomoč zaradi bolečin, povezanih z ledvičnimi kamni. Andrej Škoberne, dr. med., s Kliničnega oddelka za nefrologijo na UKC Ljubljana je za revijo ABC zdravja komentiral, da njihov nastanek spremljajo bolečine v ledvenem predelu levo ali desno ob hrbtenici. “Tipično je bolečina zelo huda in po svoji naravi kot nekakšen nenaden krč, ki nato malo popusti in spet močno prime. To imenujemo tudi ‘napad ledvičnih kamnov’,” je komentiral. Pridruženi simptomi pri ledvičnih kolikah so lahko še slabost, bruhanje, kri v urinu, boleče uriniranje in vročina.

Kot že rečeno, je obdukcija pokazala, da je bolnik umrl zaradi anevrizme. Gre za stanje, ko se razširi stena arterije ali vene. Na žili nastane smrtno nevarno izbočenje. Ko ali če to poči, povzroči notranje krvavitve pacienta, ki jih je izrazito težko zaustaviti, če ne prejmejo takojšnje medicinske pomoči. Simptomi, po katerih lahko zdravstveno osebje prepozna težave z anevrizmo, so odvisni od tega, kje je locirana. Kadar je anevrizma v glavi, kar je zelo pogosto, jo spremljajo hudi glavoboli, težave z vidom, slabost, omedlevica. Anevrizma se lahko pojavi tudi v trebušni votlini. Takrat so simptomi nenadna in huda bolečina v trebuhu ali spodnjem delu hrbta, hiter srčni utrip, omotica, težko dihanje, hladen pot.

Med simptomi, ki jih povzročajo ledvični kamni oz. kolike, in anevrizmo obstaja bistveni presečni simptom. To so bolečine v spodnjem delu hrbta. Blizu sta si tudi simptoma omotica in slabost. Kje točno se je pojavila anevrizma, v javnosti še nismo izvedeli. A če se je pojavila v trebušni votlini, je mogoče sklepati, da je bil pokojni že ob prvem obisku zdravstvenega doma napačno diagnosticiran. Iz doslej znanih podatkov bi bilo mogoče sklepati, da je ob svoji prvi oskrbi prejel zdravljenje, namenjeno lajšanju težav z ledvičnimi kamni, s katerimi se je očitno soočal, a se je v tistem trenutku pojavila še ena pridružena težava – anevrizma in z njo povezane notranje krvavitve.

Direktor zavoda trdi, da “pacient v nobenem trenutku, ne z dokumentacijo ne z besedo o katerem koli drugem stanju kot o stanju, ki mu je povzročalo bolečino, ni informiral zdravstvenih delavcev.” A pacientova dolžnost ni, da zdravstveno osebje informira o svojem zdravstvenem stanju. Njegova dolžnost je, da opiše simptome, s katerimi se sooča. Dolžnost zdravstvenega osebja, v tem primeru dežurne zdravnice, je, da pacienta dovolj natančno izpraša in nato postavi diagnozo. Če bi imeli na voljo posnetek pogovora med pokojnim in njo, bi lahko tudi razbrali, ali je šlo resnično za splet nesrečnih okoliščin ali je zdravnica premalo natančno izprašala pacienta in posledično ni prepoznala, da je zaradi anevrizme pacient v smrtni nevarnosti.

Ali zdravstveni karton pokojnika vsebuje diagnozo o anevrizmi?
Posebno vprašanje je tudi, ali je imel pacient anevrizmo diagnosticirano že pred usodnim dnem ali je bila ta nediagnosticirana. Anevrizma namreč ne nastane čez noč. Pacienti pogosto živijo z anevrizmo dolga leta, preden se zdravniki odločijo za njeno kirurško odstranitev. Če je anevrizma že bila diagnosticirana in je bilo to jasno zavedeno v zdravstveni kartoteki pokojnega, je to dodatna obremenilna okoliščina za dežurno zdravnico. Če ni bila diagnosticirana, bi morala biti vprašanja zastavljena osebnemu zdravniku ali zdravnici pokojnega, ki tega ni diagnosticiral, pod pogojem, da mu je pokojni opisal simptome, ki bi kazali na možnost nastanka anevrizme.

Po razkritju, da je smrti 74-letnika botrovala anevrizma, se je v javnosti pojavilo še eno ugibanje. To, da bi lahko bila huda bolečina ali morda jeza, ki jo je pokojnik čutil ob zavrnitvi prevoza, povezana z nastankom notranjih krvavitev. Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine, je seveda opozoril, da je lahko tudi obratno. Kot smo napisali zgoraj, anevrizmo lahko spremlja huda bolečina. Muževič pa je ob tem dodal, da bi lahko razloge, zakaj vodilni v ZD Velenje zanikajo povezavo med simptomi pokojnega in eventualnim vzrokom smrti, iskali pri interesu zavarovalnic. “Če že zavarovalnica morebiti zahteva, da se povezave ne sme priznati do konca postopka, bi vsaj lahko rekli, da ne dajejo komentarjev do konca postopka,” je zapisal.

Gal Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Še naslednjih pet let

"Njene napovedi so dovolj splošne in všečne vsem stranem,...

Zakaj ni slovenske zastave, kjer nastopa državna predstavnica?

Slovenska državna zastava simbolizira zgodovinski pogum skozi stoletja, ki...

Ruska mornarica je izgubila pomorsko bitko na Črnem morju

Ruska črnomorska flota je pred vojno z Ukrajino vzbujala...

Neverjetno veliko Američanov podpira politično nasilje

Ameriška politična resničnost je vedno bolj podobna slovenski. "Pajdaška"...