[Iz DZ] Opozicijska SDS Boštjančiču očita odgovornost za eno večjih korupcijskih afer te vlade

V državnem zboru poteka interpelacija, ki so jo poslanci SDS vložili zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Očitajo mu nevestno delo v službi, oškodovanje javnih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja. Minister je izgubil tudi kredibilnost in zaupanje, pravijo predlagatelji.

V SDS Klemnu Boštjančiču v primeru nakupa stavbe na Litijski cesti med drugim očitajo protipravno zagotovitev proračunskih sredstev za plačilo kupnine, oškodovanje javnih financ ter negospodarno in nesmotrno upravljanje javnih sredstev. Zaupanje v ministra kot skrbnika javnih financ je tako porušeno tudi zaradi nakazil njegovega podjetja na račun v davčni oazi. Kot smo poročali, je namreč pred vstopom v politiko prek svojega podjetja Brio, ki je še vedno v njegovi lasti, nakazal 31.000 evrov v Belize v Srednji Ameriki.

Poslanec SDS Zvonko Černač je v začetku dejal, da se je lani ob tem času, “med božičem in novim letom, zgodila ena večjih korupcijskih afer v mandatu te vlade. V slabem tednu dni, med petkom pred božičem in petkom pred novim letom, je bila sprejeta odločitev, podpisana pogodba in nakazanih 7,7 milijona evrov za nakup stavbe na Litijski 51, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 milijona evrov”. Nadaljeval je, da odgovorni, razen nekdanje ministrice za pravosodje iz kvote Socialnih demokratov, Dominike Švarc Pipan, niso nosili nobene odgovornosti. “Torej, vsi ostali odgovorni za ta posel še naprej vladajo in delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali, da kršijo številne zakone in podzakonske akte. Že ob vložitvi interpelacije zoper takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan smo izpostavili, da je odgovornost širša, saj vključuje tudi ministra za finance in celotno vlado.”

Boštjančič za nakup propadajoče stavbe nosi največjo odgovornost
Černač je spomnil, da je bilo po reviziji računskega sodišča glede zaključnega računa proračuna za leto 2023 nedvomno ugotovljeno, da nosi minister za finance in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič največjo odgovornost za nakup propadajoče stavbe na Litijski 51. Brez njegove nezakonite prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije v višini 6,5 milijona evrov tega nakupa ne bi bilo.

Člani koalicijskih strank kljub ugotovitvam ministra ščitijo
V nadaljevanju je Černač povedal, da so po objavi zaključnega revizijskega poročila računskega sodišča glede zaključnega računa proračuna za leto 2023 v poslanski skupini SDS vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za finance, kjer so predlagali, da minister prevzame odgovornost in odstopi. “V kolikor pa tega ne bo storil, smo predlagali, da predsednik vlade Robert Golob državnemu zboru predlaga razrešitev ministra za finance in podpredsednika vlade Klemna Boštjančiča. Člani koalicijskih strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so kljub jasno ugotovljenim kršitvam zakona, ki jih je izpostavilo računsko sodišče, ministra zaščitili in glasovali proti predlogu za njegovo razrešitev.”

Zaskrbljujoče ugotovitve računskega sodišča
V nadaljevanju je Černač povzel revizijo računskega sodišča, ki ugotavlja, da je bil zaradi nakupa stavbe na Litijski 51 kršen Zakon o javnih financah. V proračunu za leto 2023 nakup stavbe na Litijski 51 ni bil načrtovan, za nakup ni bilo zagotovljenih sredstev, niti ni bila pripravljena investicijska dokumentacija. Računsko sodišče tudi ugotavlja, da ta nakup ni bil načrtovan niti s prvim rebalansom proračuna maja 2023 niti z drugim rebalansom avgusta 2023. Nadalje računsko sodišče ugotavlja, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov sredstev iz splošne proračunske rezervacije ni bilo zakonske podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ali rebalansa ne bi bilo mogoče načrtovati.

Černač: “Boštjančič je spodbujal kršitev zakonodaje”
“Iz pridobljene dokumentacije izhaja, da minister za finance ni opozarjal na ta dejstva, ni deloval kot varuh javnih financ in zakonitega razpolaganja z javnimi sredstvi, temveč je izrecno spodbujal kršitve zakonodaje. Iz korespondence med ministrstvi namreč izhaja, da je izrecno poudarjal, da bodo sredstva za nakup stavbe na Litijski 51 zagotovljena, v kolikor bo Ministrstvo za pravosodje nakup izpeljalo do konca lanskega leta, kljub temu da je vedel in se zavedal, da je to mogoče storiti le s kršitvijo veljavne zakonodaje, konkretno Zakona o javnih financah, ki bi ga moral prvi spoštovati,” je povedal Černač in dodal, da v kolikor bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, do škodljivega nakupa stavbe na Litijski 51 nikoli ne bi prišlo.

Boštjančič nakazoval na račun v davčno oazo
Drugi del interpelacije se nanaša na izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo, je povedal Černač. “Minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič je še danes 100-odstotni lastnik podjetja Brio Svetovalni center d.o.o. To podjetje je leta 2015 nakazalo 30.940,00 EUR na transakcijski račun ene od podružnic družbe IBIS Global Support and Resources v državi Belize, ki je znana kot davčna oaza. Ta država je bila v letu 2015 na evropskem seznamu držav, ki so problematične zaradi izogibanja plačilu davkov oziroma, poenostavljeno povedano, omogočajo pranje denarja.”

Černač je opozoril, da je minister v odgovoru na interpelacijo navedel, da je šlo za storitev izobraževanja pilotov, ni pa pojasnil, katerih pilotov, za katero letalsko družbo ali v katerem obdobju so se ta izobraževanja odvijala. Takšno pojasnilo bi bilo nujno, vsaj na današnji seji, saj se IBIS Global nikoli ni ukvarjal z letalstvom ali izobraževanjem pilotov. Gre za podjetje slovenskega državljana, ki se ukvarja z ustanavljanjem “offshore” podjetij.

Boštjančič se sklicuje na plačane davke
Naslednji je imel možnost za odgovor na očitke interpelirani minister Klemen Boštjančič, ki trdi, da podjetje, katerega lastnik je še danes, nikoli ni bilo davčni dolžnik. Nadaljuje, da je bilo podjetje kupljeno v stečaju leta 2006 in da je šele leta 2013 izvedel, da davčni dolg, ki bi moral biti izbrisan že leta 2007, iz neznanih razlogov to ni bil. Podjetje se je po njegovem zato znašlo na seznamu dolžnikov, napaka pa je bila odpravljena po sedmih letih.

“Glejte, jaz ne vem, če kdo temu verjame. Za nekaj evrov dolga je FURS neizprosen in ne čaka sedem let. Da pa bi lastnik podjetja ne vedel za davčni dolg, ki “to ni bil”, kot pravi minister, je pa znanstvena fantastika,” je odgovoril Černač.

Boštjančič pravi, da kot finančni minister ni varuh javnih financ
Boštjančič je na interpelaciji zavrnil vse očitke o delu in odgovornosti ministra za finance, ki so jih v sklicu seje navedli vlagatelji interpelacije. Povedal je, da je predsednica računskega sodišča med pojasnjevanjem razlogov za izdajo mnenja s pridržkom na zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2023 poudarila, da je na takšno mnenje računskega sodišča vplivala napaka pri evidentiranju vračila naknadnega vplačila kapitala Republike Slovenije s strani družbe HSE v višini 342 milijonov evrov na napačen konto. “Predsednica računskega sodišča je na tej seji tudi pojasnila, da je napačno vračilo naknadnega vplačila kapitala s strani družbe HSE v višini 342 milijonov evrov tako velik znesek, da je ta zahteval izdajo mnenja s pridržkom,” je povedal in dodal, da je družba HSE ta sredstva letos že v celoti vrnila, upoštevala priporočila računskega sodišča in zadeva je bila letos pravilno knjižena. V nadaljevanju se je spotaknil ob oznaki stranke SDS, da je minister varuh javnih financ, varuh zakonitega razpolaganja z javnimi financami, prvi in ključni skrbnik javnih financ, ter to zanikal.

Zanikal je, da je odgovoren za nakup podrtije, in dejal, da je za to odgovoren pripravljavec in predlagatelj gradiva. “Ta odgovornost je na predstojniku Ministrstva za pravosodje in ne na predstavniku Ministrstva za finance, kot se skuša ves čas prikazati v javnosti.”

Zavrnil je očitke, da je bilo prerazporejanje sredstev iz proračunske rezervacije nezakonito
Povedal je, da minister za finance sploh nima pravne podlage, po kateri bi stanje nepremičnin in potrebe pravosodnih organov glede ustreznih in zadostnih nepremičnin preverjal na terenu. “Prav tako nima nobene pravne podlage, po kateri bi lahko preverjal postopke pridobivanja nepremičnin, kaj se je in kaj se ni upoštevalo pri pridobivanju zadevane nepremičnine ter v kolikšni meri.” Zatrdil je, da “zaradi priprave predloga za prenos sredstev iz splošne proračunske rezervacije ni bilo opuščeno dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzročena nezakonita ali nenamenska uporaba javnih sredstev s strani ministrstva, ki ga vodi”.

Boštjančič drugače interpretira 42. člen Zakona o javnih financah
42. člen Zakona o javnih financah v drugem odstavku določa, da se sredstva splošne proračunske rezervacije uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. “Treba je pojasniti, da je vsebinsko nepopoln del določbe drugega odstavka 42. člena Zakona o javnih financah, in sicer termin “nepredviden namen”, saj Zakon o javnih financah, ki je v pretežnem delu nespremenjen od svojega nastanka pred več kot 20 leti, vsebine tega termina izrecno ne opredeljuje,” je dejal in omenil primer, ko je bila nujno potrebna dobrina pospeševalnik za zdravljenje raka. “Sredstva so bila denimo zagotovljena iz proračunske rezervacije.”

“Takšen posel ni bil prepovedan”
Spregovoril je tudi o ozadju plačila Bria v Belize. “Storitev, ki je bila plačana z nakazilom iz leta 2015, je bila izobraževanje pilotov, to sem že pojasnil. Pri tem je moje podjetje sodelovalo z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški zvezni državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je posredovalo podatke o tem, kam je treba nakazati denar za opravljeno storitev, in sicer na eno od njihovih podružnic. Če povem enostavneje: v letu 2015 je družba plačala opravljeno storitev na bančni račun, ki ga je sporočil izvajalec storitve, in na to plačnik storitve ni imel vpliva. Če bi bilo navedeno nakazilo problematično, ga banka ne bi izvršila, saj bi ji to preprečevala pravila, vezana na preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Belize v času plačila ni bil na seznamu držav, kamor se nakazila ne bi smela izvajati. Takšen posel torej ni bil prepovedan,“ je še dodal Boštjančič.