Že četrtič zaporedoma bomo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Poglavitni namen tega je ozaveščati o pomenu vseh opraševalcev za kmetijstvo in ohranjanje biotske pestrosti. Potrebno je namreč zavedanje, da opraševanje žuželk potrebuje 78 odstotkov divjih rastlin.
Kar 84 odstotkov kmetijskih rastlin v Evropi je odvisnih od opraševanja žuželk. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev v kmetijstvu v Sloveniji, vredna okrog 120 milijonov evrov letno (10 odstotkov dohodka od pridelave hrane), v Evropi 22 milijard evro, v svetovnem merilu pa vsaj 153 milijard evrov letno.
Na račun naraščanja števila prebivalstva temu primerno naraščajo tudi potrebe po opraševanju. Sama raznolikost opraševalcev je ključnega pomena za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biotske pestrosti. Od opraševanja namreč ni odvisna samo količina pridelka, ampak tudi njegova kakovost. Hrana, pridelana z opraševanjem žuželk, predstavlja ključen vir določenih vitaminov in je kot taka ključnega pomena za zdravje ljudi. Kakovost pridelka pa seveda ni pomembna samo za potrošnika, ki si želi kakovostno hrano, ampak tudi za kmeta, ki si želi višje cene svojega pridelka.
Ključnega pomena so tudi divji opraševalci
Za opraševanje so poleg medonosne čebele ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki prispevajo vsaj polovico pridelka v kmetijstvu. So celo bolj učinkoviti in na račun boljše oprašitve prispevajo h kakovostnejšemu pridelku. V zadnjem letu smo lahko videli, da varnost preskrbe s hrane ni mogoče jemati kot nekaj samoumevnega. Opraševalci bodo odigrali pomembno vlogo pri okrevanju po epidemiji covida-19 in pri prehodu na trajnostno kmetijsko proizvodnjo oziroma na prehranske sisteme, odpornejše na krize in druge izzive, poudarjajo na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo.
S tem, ko se je Slovenija odločila, da razglasi pomemben dan, ki je posvečen čebelam in divjim opraševalcem, pomembno prispeva k ozaveščanju o pomenu opraševanja. Ministrstvo za kmetijstvo poudarja, da svetovni dan čebel pomembno prispeva k promociji Slovenije, slovenskega čebelarstva in turizma ter k reševanju globalnih problemov – prehodu na trajnostno kmetijstvo ter odpravi revščine in lakote v državah v razvoju. Hkrati svetovni dan čebel nudi tudi priložnost za prenos našega bogatega znanja in tehnologije na področju čebelarstva ter utrjuje svetovni sloves Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države.
Nina Žoher