Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Samuel Žbogar je leta 2007 sprožil eno največjih diplomatskih afer, ki je imela za posledico nemire na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu. Tokrat pa je vlada odpoklicala veleposlanika Toneta Kajzerja, ki je opozoril na dopis Ministrstva za notranje zadeve, ki je pred tem cele tedne krožil po ljubljanskih ministrstvih. Ministrstvo za notranje zadeve jim je v dopisu naložilo, naj obrazec Pirc Musarjeve za zbiranje podpore prepošljejo po diplomatskih in konzularnim predstavništvih, zavodih, bolnišnicah, domovih in drugih ustanovah. Da v primeru Kajzerja ne gre za sporno, temveč državi koristno dejanje, je opozoril nekdanji minister dr. Dimitrij Rupel.
Veleposlanik Tone Kajzer je v dopisu, ki ni imel posebne oznake depeša, prepoznal nezakonito dejanje, zato je o tem obvestil slovensko javnost in s tem povzročil peno na ustih vladajočih. Z izgovorom, da jih skrbi za varnost diplomatskega komuniciranja, se je vlada nemudoma odločila za odpoklic veleposlanika. Sedaj je končna odločitev v rokah predsednika republike Boruta Pahorja, saj je on tisti, ki imenuje veleposlanike.
Afera “washingtonska depeša”
Ob tem ne moremo mimo dogodka leta 2007, ko sta na predvečer slovenskega predsedovanja EU tedanji veleposlanik v ZDA in sedanji državni sekretar na MZZ Samuel Žbogar podpisala “washingtonsko depešo”. Ta je vsebovala ameriško prošnjo, naj Slovenija čim prej, morda celo prva, prizna neodvisnost Kosova. Po Žbogarjevi krivdi depeša ni bila označena kot zaupna, pa bi morala biti. Zelo kmalu je bila objavljena v ljubljanskem Dnevniku in vseh srbskih medijih. Posledica te napake so bili izgredi protikosovske množice, ki je razdejala slovensko veleposlaništvo v Beogradu.
Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar ščitila storilca nezakonitega dejanja
Takrat je Dimitrij Rupel skupaj z generalnim sekretarjem na ministrstvu za zunanje zadeve želel povzročitelja razkriti, a je to preprečila, ne boste verjeli, Nataša Pirc Musar, takratna informacijska pooblaščenka, ki se danes poteguje za položaj predsednice republike. Poleg tega je vsakemu naložila kazen v višini 1.660 evrov. Tako kot vlada Roberta Goloba v primeru Kajzer je tudi Nataša Pirc Musar ščitila interes storilca nezakonitega dejanja.
V SDS so napovedali interpelacijo zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Očitajo ji zlorabo diplomatske mreže za selektivno promocijo zbiranja podpisov za vložitev predsedniških kandidatur. Na odločitev vlade se je odzval dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki poudarja, da je veleposlanik Kajzer s tem, ko je opozoril na ubogljivo ravnanje MZZ-ja, storil za državo koristno dejanje. “Objavljanje naslova za zbiranje podpore eni od kandidatk po vseh mogočih “vidnih mestih” vseh mogočih državnih in javnih ustanov, celo bolnišnic, namreč pomeni nezakonito in protiustavno poseganje državnih in javnih ustanov v volilni sistem, tj. vmešavanje v volilne postopke. Veleposlanik je opozoril na to protiustavnost oz. nezakonitost. Notranja, nato pa še zunanja ministrica sta ravnali v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije.”
Rupel poudarja, da ni zakona ali predpisa, ki bi v postojankah in podružnicah državne uprave na način, ki ga podpirata dve ministrici, navsezadnje pa cela vlada, urejal zbiranje podpisov, ki so pogoj za nastop na volitvah. Da to drži, se strinja tudi prof. Peter Jambrek. Sam se niti malo ne čudi nad vznemirjenjem ministric Tanje Fajon in Tatjane Bobnar, saj je bilo na osnovi Kajzerjevega opozorila razkrito nezakonito dejanje. “Na predsedniške volitve, ki nas čakajo prihodnji mesec, je bil vnesen dvom, poseben dvom pa zadeva neoporečnost kandidature Nataše Pirc Musar. Tega dvoma seveda ni vnesel veleposlanik Tone Kajzer, ampak sta ga vnesli najmanj dve ministrici aktualne slovenske vlade, ki se ob izvolitvi nista zavezali delovati zgolj po svoji vesti (za katero seveda ne moremo vedeti, kakšna je), ampak tudi (in predvsem) v skladu s slovenskim ustavnim redom.”
Čeprav aktualna vladna ekipa trdi, kako naj bi kipela od strokovnjakov vseh vrst, je vsakomur jasno, da v praksi niti slučajno ni tako. To med drugim dokazuje imenovanje Samuela Žbogarja na mesto sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve, čeprav je jasno, da se je ta v preteklosti že zapletel v zlorabo depešnega sistema.
S. J.