Vlada bi morala po mnenju predsednika Fiskalnega sveta RS Davorina Kračuna predstaviti javnofinančne učinke teh ukrepov, pa jih ni, zato so “proračunski dokumenti brezpredmetni”. “Takšno ravnanje vlade je nedopustno in neprimerno z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja,” je dejal.
Odbor DZ za finance je danes na nujni seji obravnaval dopolnjen predlog državnega proračuna za leto 2025, ki pa je naletel na ostre kritike.
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča dopolnjeni predlog proračuna za leto 2025 ohranja že oktobra predvideno višino prihodkov (14,6 milijarde evrov) in odhodkov (15,8 milijarde evrov), pri čemer naj bi primanjkljaj znašal 1, 26 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP. Je pa vlada znotraj tega namenila 21,5 milijona evrov dodatnih sredstev za investicije v cestno infrastrukturo (za toliko se bo zmanjšala proračunska rezerva). Spomnil je še na dogovor med vlado in predstavniki občin iz 7. novembra, po katerem bo povprečnina za leti 2024 in 2025 znašala 725 evrov, kar bo občinam prineslo okoli 50 milijonov evrov več, poleg tega pa jim bo vlada zaradi dviga plač dodatno namenila 20 milijonov v letu 2024 in 34 milijonov evrov v letu 2025.
Mitja Gorenšček je v imenu Državnega sveta RS dejal, da dopolnjenega predloga proračuna ne podpirajo, saj ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave in s tem izvajanja ključnih nalog občin, poleg tega pa tudi ne generira potrošnje in razvoja. “Za naslavljanje aktualnih izzivov – migracij, izobraževanja, demografskih izzivov in drugo – se namreč predvideva manj sredstev,” je dodal.
“Proračunski dokumenti so brezpredmetni”
“Načrtovanje v predloženih dokumentih je pomanjkljivo in ne omogoča zaupanja zaradi sprejemanja dodatnih ukrepov in njihovega spreminjanja v času obravnave dokumenta,” pa je dejal predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun in navedel uvedbo in potem ukinitev solidarnostnega prispevka za sanacijo poplav ter včerajšnjo odločitev vlade glede usklajevanja socialnih transferjev in plač, neplačevanja prispevka za obnovljive vire energije ter iskanje rešitev glede upoštevanja obveznega zdravstvenega prispevka v osnovi za dohodnino.
Predsednik @FiskalnisvetRS na Odboru za finance: Takšno ravnanje @vladaRS je nedopustno in neprimerno z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja.❗️ pic.twitter.com/lMpLxMOtp1
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 17, 2023
Vlada bi morala po njegovem predstaviti javnofinančne učinke teh ukrepov, pa jih ni, zato so “proračunski dokumenti brezpredmetni”. “Takšno ravnanje vlade je nedopustno in neprimerno z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja,” je dejal. Zaradi pomanjkljive dokumentacije Fiskalni svet niti ni mogel pripraviti ocene skladnosti s fiskalnimi pravili za leto 2025, saj projekcije sektorja Država niso bile vključene.
Zavrnili vseh 32 vloženih dopolnil opozicije
Kritični so bili tudi v opoziciji, poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je opozorila, da prihodki niso realno ocenjeni, “gospodarstveniki že govorijo o recesiji”. Poslanec NSi Jernej Vrtovec pa je vprašal, če se “tudi s tem proračunom hecate in bomo spet kmalu dobili nekaj novega na mizo”.
Odbor za finance je dopolnjen predlog proračuna kljub vsemu potrdil, nobenega od 32 vloženih dopolnil opozicije, s katerimi bi ta prerazporedila za približno 198 milijonov evrov, pa ni podprl. V soboto bo obravnaval še predlog sprememb proračuna za leto 2024, oba skupaj bodo v državnem zboru potrjevali prihodnji teden.
Uredba o omejevanju plačilnih rokov
Ob tem je odbor za finance tudi podprl pozitivno stališče vlade do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta v boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki omejuje plačilne roke na največ 30 dni ter uvaja odvračalne ukrepe, kot sta samodejno plačevanje obresti in nadomestilo. Rado Gladek, poslanec SDS, je opozoril, da je rok plačila dogovor med kupcem in dobaviteljem in da se rok zdi zelo kratek, glede na to, da je ponekod tudi 90 dni. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je pojasnila, da je obravnava predloga uredbe še v začetni fazi in dodala, da bo o tem zagotovo še veliko debat. Po njenih besedah pa je cilj zaščititi mala in srednja podjetja.
M. Bo.