Aleksander Rant in Boris Tomašič sta v oddaji Aktualno pregledala zadnje leto dela vlade Roberta Goloba in predstavila najbolj aktualne kritične zgodbe, ki ostajajo z nami tudi naprej. Govorila sta o vladnih obljubah, časovnicah, stanju v zdravstvu in drugih državnih resorjih ter skušala prikazati, kaj nas čaka jeseni. Začela sta z uspehi in dokončanimi reformami. Tu žal nista nič povedala, saj uspešno dokončanih reform ta vlada ni naredila. “Trudil sem se spomniti, kaj je ta vlada naredila dobrega,” je cinično dejal Boris Tomašič.
Kaj pa je naredila vlada Roberta Goloba? Zakon o ukinitvi vseh zakonov pretekle vlade, zakon o znižanju splošne olajšave nad 5 tisoč evrov, ukinitev referenčnih cen in urada za referenčne cene v zdravstvu. Ukinitev dolgotrajne oskrbe, povečanje števila ministrstev: za to povečanje so trdili, da bo brez dodatnih stroškov, potem pa sprejeli rebalans, o katerem je minister za finance rekel “logično, več ministrstev, več stroškov”. Največji uspeh pa je zakon o RTV, sta naštevala Aleksander Rant in Boris Tomašič.
Ustanovili so preiskovalno komisijo, ki preiskuje Novo24TV in Demokracijo. Ukinili so Muzej slovenske osamosvojitve, ukinili so dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ukinili Urad za demografijo, ukinili so uredbo vlade, ki je kipe nekdanjega režima dajala v muzeje, kamor sodijo, in jih postavljala nazaj v protokolarne objekte. Dali so 130 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst in jih v resnici podaljšali, a je minister Danijel Bešič Loredan dejal, da je to uspeh, da se niso še podaljšale. “Naredili so kar nekaj, vprašanje je, kaj od tega bo koristilo ljudem.”
Dve reformi sta bili uspešni, je dejal Tomašič. “Predsednik vlade ima novo ljubico in novo frizuro,” sta bila cinična komentatorja. Dejala sta, da tega tudi zahodne države ne poznajo, da ima predsednik vlade doma ženo, na proslave pa s seboj vzame ljubico.
Golob ni lagal v predvolilnem času
Robert Golob pogosto laže, ni pa lagal v predvolilnem času, je dejal Tomašič in dodal, da to, kar je obljubil, tudi izvaja. “Mogoče se sprašujete, zakaj nimamo manj obdavčenih plač, zakaj obljubljajo dodatno 2 odstotka obdavčitve plače, zakaj bo obvezno zavarovanje, zakaj se pripravlja cela vrsta zakonov, dodatnih davkov in tako naprej. To ni zavajanje, ker je Robert Golob pred volitvami to povedal. Ni več čas, ko so politiki obljubljali velike spremembe, boljše življenje, 1000 evrov pokojnine, pa so po volitvah razlagali, zakaj tega niso naredili. Imamo politike, ki rečejo, povišali vam bomo davke, in jih 400 tisoč ljudi voli.”
Zdravstveni eksperiment
Voditelja sta se dotaknila tudi eksperimenta, ki naj bi skrajšal čakalne vrste v zdravstvu, ki je državo stal 130 milijonov. A čakalne vrste so se povečale za skoraj 50 odstotkov, pravi Rant. “Težava nastane, ko je projekt, ki je podaljšal čakalne vrste, proglašen za uspeh. Že od samega začetka je bila to prioriteta vlade,” dodaja Tomašič. Spomnimo se, ko je še Janševa vlada napovedala dvomilijardni investicijski cikel v zdravstvu, a je Golob dejal, da je to premalo, da bodo oni dodatno dali še pol milijarde za reševanje čakalnih vrst, a se je ta številka končala pri 130 milijonov, ki so pristali v novih napotnicah. Te so se generirale v novem eksperimentu vlade v ambulantah za neopredeljene. “Ne smemo pozabiti tudi njihovega poskusa brisanja napotnic. Ugotovili so, da so nekje podvojene napotnice in so jih brisali, s čimer so želeli doseči, da ni čakalnih vrst,” dodajata.
Koliko ton pšenice je odkupila vlada v začetku vojne v Ukrajini?
Ena takih obljub, ki je niso uresničili, je tudi odkup slovenskega žita ob začetku krize, ko je pšenice primanjkovalo. Odkup pšenice, pridelane v Sloveniji, sta napovedala premier Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko. “Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji,” je dejal Golob. Odkup naj bi se izvedel prek zavoda za blagovne rezerve, država pa naj bi kmetom za različne namene namenila še za nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči. Ob tem je Tomašič vprašal: “Koliko ton pšenice je torej odkupila vlada? Nič. Ker so kmetje prodali pšenico, birokratski aparat leve vlade se je zganil, ko je bilo žito že požeto.”
Naslednji neuspeh je podražitev hrane. “Golob je mislil, da bo nadziral cene s tem, da bo informiral ljudi, koliko kaj stane. In nato so trdili, da se je zaradi tega hrana pocenila za 13 odstotkov, čeprav so podatki statističnega urada pokazali drugačno sliko, podražila se je namreč za vsaj 20 odstotkov”. Polno praznih obljub, neuresničenih reform in ekstremnega nižanja kakovosti življenja.
Več si oglejte v oddaji.
Sara Kovač