Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na današnjem 20. Forumu obrti in podjetništva vladi in političnim strankam predstavila pametne rešitve za prihodnost malega gospodarstva, Slovenijo namreč bremeni padec konkurenčnosti, soočamo pa se tudi z eno najvišjih obremenitev dela v razvitem svetu.
Zahteve slovenske obrti in podjetništva, ki obsegajo kar 139 različnih zahtev oziroma pametnih rešitev za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega malega gospodarstva, so bile predstavljene s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).
Predsednik OZS Blaž Cvar je ob pozivu k uresničitvi zahtev opozoril, da podatki OECD kažejo, da je Slovenija v letu 2024 napredovala za eno mesto na lestvici davčnega primeža. “Zasedamo 6. mesto med 38 državami, kar pomeni eno najvišjih obremenitev dela v razvitem svetu. Upravičeno nas lahko skrbi, katero mesto na tej lestvici bomo zasedli prihodnje leto, saj se nam s 1. julijem obeta plačevanje novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Se bomo zavihteli na sam vrh lestvice?” je bil kritičen in dodal, da upa, da temu ne bo tako.
Spomnil je tudi na padec za štiri mesta na lestvici svetovne konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD. “Danes ne govorimo le o številkah. Govorimo o ljudeh, ki ustvarjajo delovna mesta, o tistih, ki vsako jutro odpirajo vrata svojih delavnic, trgovin, salonov, podjetij in ne iščejo pomoči, temveč zgolj priložnost delati v normalnih pogojih,” je bil jasen in v zvezi z zahtevo za spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi pojasnil, da OZS ni proti dolgotrajni oskrbi, ne pristajajo pa na pobiranje denarja na zalogo.
V zvezi s pravilnikom o premeščanju bremen je predsednik OZS povedal, da smo se zgledovali po nemškem modelu, a da je bil ta sprejet na tipično slovenski način, kar v praksi pomeni, da je bil zaostren. “Mejne vrednosti, kdaj so obremenitve za delavca previsoke, so pri nas hitreje v rdečem kot v Nemčiji, hkrati pa je pravilnik v Nemčiji zgolj priporočilo, pri nas pa obveznost,” je izpostavil in dodal, da dodatno zaposlovanje predstavlja posledico tega. A je slednje ob vsesplošnem pomanjkanju kadra misija nemogoče.
Razbremenitev plač je naložba
Da je gospodarska varnost temelj gospodarske suverenosti, je na današnjem forumu poudaril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. Izrazil je strinjanje s podanimi zahtevami OZS in podal še tri pobude. Razbremenitev plač je predstavil kot naložbo in poudaril, da je nujno zmanjševanje birokracije s tem, da pride do zmanjšanja števila ministrstev z 20 na 10. Lotrič pa se zavzema tudi za decentralizacijo in ustanovitev pokrajin.
Premier Robert Golob je pozdravil nadaljevanje ekonomsko socialnega dialoga. “Od lani se spomnim tudi, da smo govorili o štempljanju, ki je zdaj urejeno,” je navedel in dodal, da je potrebno zavedanje, da je dolgotrajna oskrba namenjena temu, da bo čim več ljudi imelo dostojno starost. Pravi, da je prepričan, da gre za eno bolj civilizacijsko pomembnih zgodb. “Dolgotrajne oskrbe ne bomo spreminjali, bom pa zahteval od ministra, da bodo vse storitve na voljo,” je navedel in priznal, da je konkurenčnost Evrope resno ogrožena. Vztraja pri prepričanju, da ima Slovenija bistveno močnejše gospodarstvo kot Avstrija. “Ustanovili bomo skupino, ki se bo na ministrstvu ukvarjala samo z malim gospodarstvom,” je napovedal in izrazil strinjanje, da so birokratske ovire nepotrebne in dušijo gospodarstvo.
V zvezi z obrambnimi izdatki je premier navedel, da bo obrambna industrija predstavljala izjemno poslovno priložnost. “V Nemčiji bodo skozi obrambno industrijo reševali avtomobilsko, potem ni razloga, da tudi mi tega ne bi storili. Osamosvojitev Evrope na področju obrambne industrije je prioriteta. Ne gre samo za orožje ali strelivo. Gre tudi za umetno inteligenco, do prehranske varnosti, opreme itd.,” je izpostavil in dodal, da lahko cel sektor gospodarstva najde svojo priložnost na tem področju ali doma ali v tujini.
Ker so na forumu OZS problematizirali tudi o pomanjkanju kadra, je v zvezi s tem Golob navedel, da imamo eno najnižjih brezposelnosti na celini, najvišji pa je tudi delež tujcev, ki delajo pri nas. “Sedaj bo tujec prišel k nam in začel delati, v tem času bo dobil dovoljenje za delo,” je napovedal. V zvezi z umeščanjem v prostor pa je povedal, da je potrebno sprejetje odločitve o tem, kje se začne uveljavljanje javnega interesa. “Posameznik lahko zablokira onkološki inštitut, menim pa, da posameznik ne more biti nad javnim dobrim. Nimamo sodne prakse, kako v takšnem primeru razlastiti posameznika,” je dodal. V zvezi z omrežninskim aktom je navedel, da predstavlja sramoto za stroko in celotno državo. “Pričakujem, da bo nov svet agencije zmogel dovolj racionalne presoje in da bodo do julija letos pripravili nov omrežninski akt. Od tega akta ni nobene koristi, škodo pa čutimo vsi.”
V delu foruma, kjer je napočil čas, da spregovorijo politične stranke, je Andreja Kert iz Svobode priznala, da je konkurenčnost napram letom prej padla. Obrtniki in podjetniki so po njenih besedah tisti, ki jim pripada zahvala, da je gospodarstvo v dobri kondiciji. “Vi lahko zagotavljate, da se bo dvignila konkurenčnost, država pa mora biti podpornik. Potrebne so raziskave, potrebno je podpreti razvoj, tudi prihod tujih delavcev. Potrebno je vse skupaj postaviti pod skupni imenovalec in medsebojno uskladiti, da bomo prišli do rezultatov,” je izpostavila in v zvezi z dolgotrajno oskrbo dodala, da bo potrebno izvajanje storitev na področju dolgotrajne oskrbe.
Predsednik stranke SD in gospodarski minister Matjaž Han je izrazil prepričanje, da smo zavozili, kar se tiče Evrope. “Zeleni prehod, administracija, dodatne obremenitve, vse smo zapeljali v napačno smer, zato zdaj omnibusi. Zato smo se na ministrstvu lotili del, se povezali z našimi v Bruslju in z njimi usklajujemo naše želje, ko se bodo omnibusi sprejemali,” je navedel. V zvezi z dolgotrajno oskrbo je priznal, da je premalo znanega, kaj bomo dejansko dobili za pobrana sredstva. “Glede davkov pa lahko rečem, da je za razbremenitev potreben širši družbeni dogovor, koliko denarja moramo pobrati, da bo država normalno funkcionirala. Moramo obdavčiti premoženje, tisto, kar ni obdavčeno, in znižati davke na delo,” je navedel in dodal, da gre tukaj za stvar družbenega dogovora, ne pa ideološkega pogleda.
Delo mora postati vrednota
Da je nujno ukrepanje, je dal vedeti nekdanji gospodarski minister in predsednik Odbora za gospodarstvo strokovnega sveta SDS Zdravko Počivalšek. “Južni sosedje tečejo hitreje kot mi. Imamo akcijski načrt za dvig konkurenčnosti, ampak pri tem mora imeti cela vlada voljo in energijo, da se tega projekta lotimo, da bomo zmanjšali zaostanek za bolj razvitimi,” je izpostavil in dodal, da je nujno, da delo postane vrednota. Prav tako pa so potrebni pogoji, da bo gospodarstvo bolje in bolj intenzivno delovalo. Kot je povedal, razpolagajo z načrtom ukrepov, s katerim bodo lažje in bolje delati.
Gospodarski program NSi je po besedah vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja podoben zahtevam OZS. “Prvih pet zahtev je ključna naloga naslednje vlade. Vse to je lahko urediti zelo hitro. Kar zadeva dolgotrajno oskrbo, smo bili prvi, ki smo se lotili političnega sprejemanja tega zakona. Zamišljena je bila tako, da vsakemu ostarelemu zagotovi, da čim dlje ostane doma. Koliko denarja nas bo to stalo?” je problematiziral in dal vedeti, če bi v tem primeru šlo za njihov zakon, bi že na pilotnem vzorcu ugotovili, koliko nas bi to stalo.
“Predsednik pravi, da spodbuja mala podjetja, da odpirajo podjetja v drugih državah. Ali nismo tu, da spodbujamo lastno gospodarstvo?” je v znak kritike navedel Anže Logar in v zvezi z dolgotrajno oskrbo navedel, da je nujno, da naredimo počasen prehod glede na to, kako se bodo storitve uvajale. V zvezi z davčnim prestrukturiranjem pa je dejal, da je nujno soglasje političnih strank.
Ž. N.