To je začetek načrtne islamizacije učencev po slovenskih osnovnih šolah – starši ogorčeni

OŠ Toneta Čufarja Maribor (foto: Google maps/printscreen).

Kaj imata skupnega film v arabščini in Prešernov dan? Zaposleni na Osnovni šoli Toneta Čufarja tukaj očitno vidijo tesno povezavo, saj so si otroci ob slovenskem kulturnem prazniku ogledali film z muslimansko vsebino. Starši otrok se sprašujejo, v čem je smisel takšne odločitve. Bojijo se, da se na tak način postopoma uvaja načrtna islamizacija Evrope.

Učenci osnovne šole Toneta Čufarja v Mariboru so si ob Prešernovem dnevu v sklopu kulturnih vsebin ogledali film z islamsko tematiko. Gre za film Zeleno kolo (Wadjda), ki govori o deklici, ki odrašča v Savdski Arabiji. Je ambiciozna, uporniška in ne mara nositi tančice. Nekateri starši otrok, ki obiskujejo mariborsko šolo, so bili nad vsebino ogorčeni, saj po njihovem ogled takšnih filmov nima nobene povezave niti s slovensko kulturo niti s Francetom Prešernom.

Napovednik filma, ki so si ga ogledali otroci:

Učiteljice: Gre za odličen prikaz življenja v muslimanskem svetu
Za učence tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja je šola torej organizirala obisk kina. “Film je odličen prikaz življenja v muslimanskem svetu. V pogovoru z učenci smo pred filmom in po njem dali močan poudarek globalizaciji in medkulturnosti ter sprejemanju drugačnosti, ker ugotavljamo, da tudi med učenci narašča nestrpnost do drugih nacionalnosti,” sta ogled filma ob kulturnem dnevu pojasnili učiteljici.

Merc: To ni noben kulturni praznik
Njuna argumentacija pa ni prepričala ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, sicer prvega predsednika Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol Slovenije. “To je bedarija. Razumem, da se recimo moramo seznaniti s to problematiko, ampak za slovenski kulturni praznik je bila bedarija že tisto v Cankarjevem domu, očitno pa to ni bil edini primer,” je kritičen. Sprašuje se, kakšno povezavo ima to s Prešernom. “To, da otroci gledajo en butast film, ni noben kulturni praznik,” je še dodal.

“To je primer za šolsko inšpekcijo”
Na OŠ Prule so ob kulturnem dnevu, denimo, učiteljice pripravile programe z vnaprej pripravljenimi besedili, ki so se jih otroci naučili in nastopali. Vsak razred posebej je nastopal po programu, ki jim je bil predpisan. “Že res, da je z jezikoslovnega in arhitekturnega vidika muslimanski vpliv na evropsko kulturo zelo pomemben. Vendar to, da so jim vrteli film o muslimanski deklici, nima nobene veze s slovensko kulturo. Ampak čisto nobene!” je kritičen Merc. Poudaril je, da je za izvedbo programa odgovoren ravnatelj. Prepričan je še: “To je primer za šolsko inšpekcijo!”

Ravnateljica: Kulturni dan je bil deloma namenjen tudi filmski vzgoji
Ravnateljica mariborske šole Špela Drstvenšek pojasnjuje, da je bil kulturni dan deloma namenjen slovenskemu kulturnemu prazniku, deloma pa filmski vzgoji in določenim temam, povezanim s tematiko filma. “Razloga sta dva – kulturni dnevi v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju so samo trije, v okviru katerih pa uresničujemo mnogo različnih ciljev,” je povedala. Učenci se s Francetom Prešernom in njegovo literaturo po njenih besedah srečujejo tudi na vsaj nek način skoraj v vsakem razredu pri različnih predmetih. “V 8. razredu pa imajo ravno v tem času pri slovenščini celo učno temo namenjeno Francetu Prešernu – njegovemu življenju in delu,” je še dodala.

Zato po njenih besedah ta dan pogosto namenijo kulturnemu prazniku (vsi učenci so prisostvovali šolski proslavi, ki je bila v celoti namenjena Francetu Prešernu), delno pa še kakšni drugi temi.

Novinarji iščejo napake v njihovem delu
Ravnateljica nas je med drugim podučila tudi o tem, katere tematike je smiselno objavljati in katerih ne. “Zelo bi pa bila vesela, če bi novinarji kdaj naše šolsko delo podpirali, ne vedno iskali napak v našem delu. To sicer ne pomeni, da pri svojem delu včasih ne naredimo kakšne napake, vendar je v ospredju dobro in kakovostno delo,” je dodala.

“Sicer pa mi ne preostane ničesar drugega, kot da zaupam vaši presoji, kako napisati članek, da ne bo še dodatno spodbujal nestrpnosti, ki smo ji v današnjem času prepogosto priča, v zadnjem času tudi do novinarjev,” je ravnateljica dejala ob zaključku pogovora.

Predsednik združenja ravnateljev mariborsko kolegico podpira
Z dogodkom je očitno precej dobro seznanjen tudi Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, ki pa se mu ogled filma ne zdi prav nič sporen, kvečjemu nasprotno. “Priznam, da mi vzgibi za vaše vprašanje niso povsem jasni. Sam v izvedbi kulturnega dneva na omenjeni šoli ne vidim prav nič problematičnega, bi pa (ob predpostavki, da so bile vse dejavnosti izvedene tako, kot so bile predvidene) videl marsikaj vrednega pohvale,” je prepričan.

Krivi so mediji
Tudi gospod Pečan se je v svojem komentarju bolj osredotočil na to, kaj v medijih objavljati in česa ne. “Prav bi bilo, da se mediji zavedate svojega poslanstva in delujete proti ksenofobnim posameznikom, kajti v zadnjem času je zaskrbljujoč porast sovražnega govora, netenja in podžiganja medetičnih in medverskih nasprotij, kar je izjemno nevarno gnojišče, na kakršnem je nekoč vzniknil fašizem in tudi nacizem,” je ocenil Pečan.

Nina Knapič