Kako še je Cerar užalil policiste in kaj nas zato čaka

Zoran Petrovič (foto: Nova24tv).

Zoran Petrovič je predsednik Sindikata policistov Slovenije. Živi v prepričanju, da je ljudi potrebno soditi po dejanjih. Policijsko kariero je začel leta 1991, ko je stopil na barikade naše nove države, leta 2008 pa je postal predsednik novoustanovljenega policijskega sindikata.

V zadnjih mesecih se je Petrovič v medijih pojavljal predvsem kot eden izmed voditeljev policijske stavke, ki traja že od novembra lanskega leta. Policistom je prekipelo predvsem zaradi plačnih anomalij in zastarane poklicne opreme. Še posebej ponižujočega odnosa s strani vlade so bili deležni v času jesenskega migrantskega vala, ko so ob meji stali dan in noč, v tem času pa so za malico dobili sendvič, plastenko vode in jabolko. V kolikor dogovora z vlado ne bodo dosegli, Petrovič napoveduje, da bodo šli marca na ulice in tam vztrajali, dokler ne dosežejo cilja.

Gospod Petrovič, policisti ste v zadnjih 25 letih že kar nekajkrat stavkali, a zdi se, da nikoli tako ostro. Zakaj prav sedaj ta stavka in zakaj tako nepopustljivo?
Glede ostrine bi se lahko samo deloma strinjal. Sindikat policistov je v tem času stavkal trikrat, in sicer v letih 2010, 2012 in leta 2015. Stavka ta trenutek še poteka. Zakaj ostro? Enostavno so zapadle obveznosti, ki jih je treba izvesti, so datumsko določene in so bile dogovorjene že s predhodnimi vladami. Vlada Mira Cerarja pa je tista, ki mora te obveznosti izpolniti. Izvor dolga te vlade sega v leto 2012. Takrat smo podpisali sporazum – ko bo gospodarstvo omogočalo, se bodo odpravile anomalije, odpravila se bodo podplačana delovna mesta in uredil se bo socialni status.

Ali menite, da se je vlada že nekako privadila na stavkajoče policiste? Oni namreč nemoteno delajo dalje …
Težko ocenjujem, kako vlada to dojema. Je pa zanesljivo v enem delu, kar se tega tiče, presenetila in pripravila nek koncept za reševanje. Vendar je vsebina tega takšna, da na sindikalni strani v takšno reševanje spora ne moremo pristati, kajti plače in status, oprema in vse ostalo se mora reševati celovito.

Foto: Nova24tv

Foto: Nova24tv

Če pogledava zgodovino vseh stavk – so bile druge vlade do vas bolj popustljive?
Ne. Bilo je popolnoma enako. Obstajajo sicer različni pristopi k reševanju. Naj poudarim, da je stavka skrajno sredstvo. Preden je prišlo do stavke, smo z naše strani vložili veliko napora, tako s formalnimi zahtevami kot pisnimi pobudami. V času od napovedi stavke do same izvedbe je minilo veliko časa, vendar se vlada ni odzvala in zato nam ni preostalo drugega, kot da vstopimo v stavko. Je pa očitno ta stavka precej dolgotrajna, pa ne zaradi tega, ker bi sindikati in zaposleni delali kaj narobe, ampak ker se soočamo s popolno ignoranco. Kot veste, tudi mesec dni ni bilo pogajanj, v tem času ni bilo nobenega napredka, ko pa so pogajanja potekala, se je mandat širil izredno počasi. Zdi se mi, da je to nekorektno tudi do vladne pogajalske skupine, kajti ta mora imeti finančni okvir in nek koncept, po katerem se lahko pogaja. V kolikor je ta omejen in prenizek, zanesljivo ne more priti do sporazuma.

Vaš najhujši nasprotnik sicer ni ministrica, za katero ne vemo, kaj na ministrstvu pravzaprav dela, najhujši nasprotnik se zdi ravno Miro Cerar. V zvezi z vami ne izbira besed …
Jaz ocenjujem tako, da mogoče tudi Miro Cerar ni najhujši sovražnik, ampak so tukaj povsem drugi faktorji in resorji, ki povsem neupravičeno ocenjujejo stavkovne napovedi in se skušajo sklicevati na nek domino efekt oziroma verižno reakcijo. Naj poudarim, da popolnoma nobena druga dejavnost v tem trenutku nima odprtih terjatev do vlade. V kolikor bi jih imeli, bi lahko govorili o domino efektu, tukaj gre seveda za separatne zaveze. Izhajajo iz ločenih sporazumov, ki so bili sprejeti v treh letih. Vsi ti sporazumi so na dolgi rok urejali status zaposlenih v policiji.

Dela policistov ni mogoče enačiti z drugimi dejavnostmi. Policija je izjemno pomemben organ za notranjo varnost, prav tako se je vedno znala organizirati. Vedno je gospodarno ravnala s proračunskimi sredstvi. Predvsem pa se policistov ne more enačiti z drugimi zato, ker je bilo po uvedbi plačnega sistema leta 2011 tudi uradno preko zunanje institucije ugotovljeno, da so naloge, zahtevnost nalog in obsežnost le-teh pri policistih takšne, da je za to elementarno izvajanje nalog potrebna višješolska izobrazba. To pomeni, da od leta 2011 policisti v izhodiščnem plačnem razredu izvajajo takšne naloge, ki so za tri plačne razrede podcenjene. Z zakonom se je uredilo, da se to preko višješolskega sistema uredi leta 2018, ko bi se morala implementirati višješolska zakonodaja. Tudi iz tega razloga je takšna odločenost, da od stavkovnih zahtev ne bomo odstopali.

Poudarili smo tudi, da je potrebno znotraj policije urediti delovna mesta in odpraviti plačne anomalije. S pristopom, ki ga ponuja vlada, plačnih anomalij ne bi odpravili, ampak bi ustvarili nove.

Po Cerarjevem mnenju ste policisti neodgovorni. Se vam je kdaj opravičil za te besede?
Sicer se je za to opravičil, vendar lahko rečem, da smo v sindikatu vajeni takšnih izpadov predsednikov vlad tudi v preteklosti. Smo precej mirni, je pa seveda zanesljivo užalil zaposlene v policiji, kajti tukaj ni šlo samo za stavko sindikalnih predstavnikov. Policisti so mu jasno  na več kot 400 fotografijah pokazali, da so poistoveteni z zahtevami sindikata in da tukaj ni nobene ločnice med sindikatom in zaposlenimi. Tudi mi smo v funkciji sindikalnih zaupnikov, del predstavikov našega sindikata pa se je v času migrantske krize vključil tudi v delo na terenu. Na tak način smo izkazali solidarnost do zaposlenih in do te situacije, ki je sedaj. Očitno se je zavedamo bolj resno, kot se je zaveda vlada.

Je s strani Cerarja padla še kakšna žalitev, za katero javnost ni izvedela?
Samo po sebi je žalitev že to, da se ne pogaja. Predvsem to, da dopušča, da se neke legitimne zahteve relativizira, da se jih skuša zaustaviti. Glede na to, da je že januarja zapadla terjatev, bi v tem času vlada morala pristopiti k reševanju spora na tak način, da bi sklenili dogovor. Nikomur v tem trenutku ni potrebna stavkajoča policija. Je pa potrebno poudariti, da bomo o naših zahtevah in početju vlade zelo aktivno obveščali tudi mednarodno javnost.

Zakaj na pogajanjih nikakor ne pridete skupaj?
Očitno je največji problem koncept reševanja spora. Sindikalni predlogi so zelo dobro dodelani, tudi nasprotna stran priznava, da nimajo nobenih resnih argumentov za ugovor. Prišli smo do osnovnega problema, ki ne bi smel biti problem. To je denar. Mi smo v predlogih zastavili koncept, ki bo celovito urejal položaj zaposlenih v policiji. Šele ko se dogovorimo glede tega, gremo lahko na finance in potem seveda implementiramo to, kar smo se dogovorili v sporazumu. Če bi bil v letu 2016 problem zagotoviti zadostne finance za izvedbo tega, kar smo si zastavili, smo na naši strani pripravljeni skleniti takšen dogovor, ki bo v izvedbeni fazi pomenil bodisi urejanje za pravno urejevalno uredbo bodisi tarifni del kolektivne pogodbe. Te terjatve bi zapadle datumsko in brezpogojno, kar mislim, da bi tudi lahko bila rešitev, vendar pa je v okviru takšnih financ – govorimo o 6,7 milijona evrov plus dodatnih 400 tisoč iz zastoja zakona – določena poklicna skupina, recimo kriminalisti, izločena iz reševanja spora. Podhranjenost in podplačanost ni rešitev.

Foto: Nova24tv

Foto: Nova24tv

Pred dnevi je vlada zavrnila približevalni predlog sindikatov. Napovedali ste še dodatno zaostritev stavke …
Stavka je seveda omejena, če je policist v službi omejen z izvajanjem nalog po zakonu. Precej boleča je očitno abstinenca na področju prometa. Vlada je tukaj izgubila že preko 8 milijonov evrov v proračunu, hvala Bogu na račun domače potrošnje. Tukaj je potrebno poznati vsebino policijskega dela, ki ni tipično uradniško. Na upravno enoto, denimo, državljan prinese nek formular in ga mora izpolniti. Tam pri zaposlenih ni popolnoma nobene lastne dejavnosti. Pri policistih je drugače. Zelo pomembno je, kakšna je njihova percepcija pri zaznavanju prekrškov ali kaznivih dejanj. To pa je problem, ki se bo kazal na dolgi rok.

Policist izvaja neke vrste obrt. To pomeni, da lahko posameznega storilca kaznivega dejanja zelo natančno obravnava in v obravanavo enega primera vloži veliko energije, časa in znanja. Na drugi strani pa je popolnoma možno, da policist enostavno napiše, da osumljenec ni povedal nič. In zadeva se tako zaključi. Torej je potrebno celotvito urediti status ljudi, da bodo zavzeto preiskovali kazniva dejanja in odkrivali najhujše kršitve. Žalostno je, da se moramo  v letu 2016 ukvarjati s temi zelo jasnimi vprašanji, ki bi v prvi vrsti morala biti jasna ministrstvu, policiji in vladi.

Policija sedaj išče novih 150 kandidatov za delo na meji. Kakšen menite, da bo odziv državljanov glede na trenutno situacijo v policiji?
To težko ocenjujem, velik faktor pa je zagotovo brezposelnost. Ravno tukaj smo sindikati odločeni, da v policiji ni potrebno iskati avanturistov, ampak ljudi, ki v ta poklic vstopajo z željo, da si potem v policiji ustvarijo resno in trajno kariero. Zato je potrebno urediti ne samo plačne anomalije, ampak tudi karierni sistem. Treba je poudariti, da je tukaj plača izjemno nizka. Nadzornik državne meje je razvrščen v 21. plačni razred, za delo na meji znaša osnovna neto plača nekaj manj kot 600 evrov, z dodatki pa morda pride do 700 ali celo 800 evrov. Ampak to pomeni, da dela nadurno delo ter da dela ponoči. Teh 150 policistov je kratkoročna rešitev, imeli bodo izjemno omejen spekter nalog na meji in ne bodo izvajali nalog v notranjosti.

Zaposlovanje novih kadrov je spodbudno in zaželjeno predvsem zato, ker je policija v zadnjih letih izgubila preko 1100 zaposlenih. Samo lani je delovno mesto zapustilo več kot 200 izkušenih policistov. Torej smo še vedno za 50 ljudi v minusu.

Pred dnevi ste v Dobovi napovedali, da bo posledica stavke rušenje slovenskega varnostnega sistema. Kaj konkretno to pomeni za varnost državljanov?
To sem dejal iz zelo tehtnih razlogov. Zaradi trenutnih vremenskih razmer pričakujemo velik pritok migrantov. Število policistov v državi je omejeno, prav tako število vojakov. V sindikatu nas skrbi zlasti ta del, ko bi se večja skupina migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo, na kakršenkoli način uprla. To bo izjemno zahtevna situacija, predvsem z vidika varnosti policistov. Če samo pogledamo primer, ki se je pred dnevi zgodil v eni drugi državi – napadli so policista.

Očitno so to ljudje, ki nimajo ničesar za izgubiti. Prihajajo z vojnih območij, to je popolnoma mešana struktura prebivalstva, od otrok in starcev do nekdanjih pripadnikov vojske, ti ljudje so ugledali določene slike. To je povzročilo posledice tudi na njihovi psihi. Obstajajo tudi primeri, ko ob zavrnitvi reagirajo agresivno. Ne znamo si predstavljati situacije, ko od 3000 ljudi, ki bodo prišli na mejo, 1000 ljudi ne bo izpolnjevalo pogojev za vstop v državo in se ne bodo hoteli odstraniti. Operativa policije – tudi če seštejem vse možne potenciale – je izjemno krhka. Ne moremo si privoščiti, da bi šli vsi na mejo, saj bi izpraznili notranjost države. Z vidika varnosti pri delu nas ta situacija izjemno skrbi. Ko bo prišlo do nenadzorovanega migracijskega toka, bodo to občutili tudi prebivalci.

Kako daleč boste po vašem morali iti, da bo Cerar končno upošteval vaše zahteve?
Kolikor bo potrebno. Tukaj ne bomo izbirali sredstev. Stavka je seveda zakonita in v okviru zakonitih aktivnosti jo moramo seveda izvajati. Vladi ne bomo dali tega veselja, da bi stavko označila za nezakonito. Torej niti eno formalno navodilo ni nezakonito, poleg stavke obstajajo tudi druge možne oblike upora zaposlenih v policiji, tudi možnost, da gremo v mesecu marcu na ulice. Šli bomo na ulice in bomo tam vztrajali toliko časa, dokler ne dosežemo cilja, ki je upravičen in pošten.

Vladi ne bomo dali tega veselja... (foto: Nova24tv)

Vladi ne bomo dali tega veselja … Foto: Nova24tv

Torej za nobeno ceno niste pripravljeni popustiti …
Popustiti v smislu tega, da dosežemo sporazum, smo pripravljeni, ampak imamo svoj cilj. Od cilja ne odstopamo. Tukaj je potrebno poudariti termin iti do konca in doseči cilj. Do konca gre nekdo, ki v zemljiškem sporu potegne ven pištolo in ubije nasprotnika. Doseči cilj pa pomeni to, da sledimo tistemu, kar smo si zastavili.

 

Omenila sva že ministrico Vesno Györkös Žnidar, za katero javnost res ne ve, kaj pravzaprav dela na ministrstvu. Je vam kaj bolj znano, s čim se ukvarja?
To bi morali vprašati njenega nadrejenega, torej Mira Cerarja. Jaz tega res ne vem, tudi po formalni dolžnosti nam je popolnoma vseeno, kdo je na položajih ministrstva. Mi pričakujemo rezultate in pa izpolnitev pogojev ter da minister svoje naloge opravlja. Že v preteklosti smo zaznali različne pristope. Nekateri so bili pretirano vpeti v javno dogajanje, medtem ko drugih tam sploh ni bilo opaziti. Vsak ima svoj stil vodenja, vendar nas zanimajo rezultati in nič drugega.

No, vsaj v besedah vas očitno podpira. Toda ali njena beseda sploh kaj šteje?
Besede ne štejejo nič, štejejo zgolj dejanja. Ni težko izreči besed. V sindikatu lahko po prerezu stanja delo vlade in ministrstva ocenjujemo izključno po dejanjih. Tudi v preteklosti jih nismo razvrščali po nobeni ideološki oziroma politični orientaciji. Tako bo ostalo tudi v prihodnje.

Nina Knapič