Pri nas so samomori pogosto povezani z različnimi odvisnostmi od drog in predvsem od alkohola. V zadnjem obdobju so še posebej v ospredju naklepni samomori na avtocestah, tudi z vožnjo po nasprotnem pasu, ko so v nevarnosti tudi druge osebe. Posebej ogrožena skupina so tudi starostniki, ki trpijo za demenco ali drugimi težkimi boleznimi.

Slovenija spada skupaj s pokrajinami Hrvaške, Srbije in Madžarske v sam vrh ogroženosti po številu samomorov na delež prebivalcev. Izstopa predvsem severovzhodni del Slovenije, Štajerska in južni del države. Samomori imajo lahko tudi dolgo družinsko zgodovino.

V Sloveniji se največ samomorov zgodi ob ponedeljkih
Borut S. Pogačnik, sociolog in psihoterapevt: “Iz svojih in tujih študij opažamo, da so samomori v Sloveniji najbolj pogosti ob ponedeljkih. Sobota in nedelja je čas, ko ljudje veliko razmišljajo o sebi, svoji samoti, težavah in se običajno za ta korak odločijo že čez vikend, izvršijo pa ga v ponedeljek, predvsem zjutraj oziroma dopoldan.”

Trend v Sloveniji že nekaj desetletij kaže, da imamo več samomorov med moškimi.

Več samomorov v pokrajinah, kjer se prideluje grozdje in sadje
V samomorilna vedenja lahko vodijo različne odvisnosti. Ogromno ljudi, ki so se neuspešno zdravili zaradi odvisnosti od alkohola, po več poskusih svojo zgodbo konča s samomorom.”Vprašanje, ki se nam postavlja, je to, ali ni že sama odločitev za jemanje droge ali pitja alkohola to, kar nas lahko pripelje do samomora. Trend samomora pri nas je povezan s tistimi pokrajinami, ki pridelujejo veliko grozdja in sadja in s tem veliko žganih alkoholnih pijač in vina,” razlaga Pogačnik.

Preberite tudi: “To še spijemo, pa gremo.”

Introvertiranost ali ekstravertiranost?
Dejanje samomora je posledica osebnostne strukture – introvertirani ljudje storijo samomor pogosteje, medtem ko imajo ekstravertirani več poskusov samomora v upanju, da jih nekdo najde in reši. “Tisti, ki so bolj introvertirani, se običajno odločijo za samomor in to tudi storijo. Zaradi svoje osebnostne narave znakov ne kažejo navzven, o njih ne poročajo, zato ne vemo in ne moremo preventivno delovati, ne moremo jim stopiti naproti in pomagati, ker o tem nič ne vemo,” razliko v osebnostni strukturi pojasnjuje Pogačnik.

Reševanje težav s samomorom je lahko tudi v “družinski skrinji”

“Vsaka družina ima svoje družinsko nezavedno, kar pomeni sklop vzorcev, vedenj, načinov – neko “skrinjo”, na kateri vsi sedimo. Za določene stvari ne dovolimo, niti da gredo ven niti da pridejo noter. Ta družinska skrinja je zlasti pri zaprtih družinah zelo varovana. To niso nobeni dragulji, nobeno zlato, to ni drago kamenje, ampak gre za vzorce razreševanja konfliktov in za zadrževanje tega v sebi – v strahu pred tem, da bi okolje spoznalo, kako in na kakšen način to mi rešujemo. To je povezano predvsem z različnimi zlorabami otrok, tako fizičnimi kot spolnimi,” pojasnjuje Pogačnik.

Tako kot so podedovane predispozicije za določene bolezni, so lahko podedovana tudi določena vedenja ali bolje rečeno – naučena z zgledom. Če otrok v družini vidi, da se nakopičene težave rešujejo z alkoholom, škatlicami tablet ali z odvzemom življenja, potem najverjetneje to postanejo tudi njegovi načini za reševanje težav v življenju. Borut S. Pogačnik pojasnjuje: “Podobno kot v agresivnih družinah, kjer pravijo, ‘da ko si jezen, udari’, tako je tukaj, ‘ko ne zmoreš več, sezi po sebi’.” Gre za povsem uničujoče dejanje, agresija v takšnih družinah je usmerjena navznoter, namesto navzven.”

Umor, ki naj bi bil označen s samomorom
Načini izvedbe samomorov so lahko zelo različni. Na cestah smo pogosto priča rahlo ekshibicionističnim samomorom, saj ljudje včasih naredijo samomore, ki si jih ne zapomni samo njihova družina, ampak širše občestvo. To so predvsem samomori na avtocestah, posebej v predorih. “Na ta način nekako opozorijo nase, čeprav veliko prepozno,” razlaga Pogačnik in dodaja, da so pogosti tudi naleti v nasprotno smer, ko nekdo brez objektivnega razloga pripelje po nasprotnem pasu z veliko hitrostjo. “Tu gre seveda za samomorilni namen, ampak ne zgolj za to, saj je tu skrite tudi veliko agresivnosti proti drugemu. Lahko bi rekel, da gre v takem primeru za neko sadomazohistično izvedbo samomora. To je v bistvu umor, ki naj bi bil označen s samomorom.”

“Tam so popolnoma pognali svoje korenine, vse njihovo je v tistem prostoru”
“Vsak, ki je imel možnost delati s starejšimi, podobno kot sem sam kot predsednik humanitarnega društva vsak teden na obisku v domu za starejše občane, bo razumel, da je pri starejših prav tako veliko samomorilnosti,” je dejal Pogačnik. Problematična skupina so predvsem starostniki, ki imajo razvito demenco v hujših stadijih. “Predstavljajte si. Naenkrat ne veš, kdo si, kje si, kaj se s teboj dogaja. V nekem prostoru si in ne veš, kje je ta prostor, kdo so ti ljudje, ne veš več, kako se pišeš, ne veš več, kdaj si rojen”, njihovo stisko opisuje Pogačnik. Prav tako so samomori pogosti ob težjih kronočnih boleznih, v zadnjih stadijih raka ali po nenadni paralizi določenega dela telesa, kot se lahko zgodi po kapi.

Preberite tudi: Depresija pri starostnikih – kako lahko pomagate bližnjemu?

Posebno pozornost psihičnemu zdravju starostnikov je potrebno nameniti tudi ob preseljevanju v različne domove in ustanove. Ob takšnih dogodkih se lahko psihično stanje starostnika precej poslabša, zelo pogoste so tudi depresije. “Tak starostnik doživi velik šok, ko je odpeljan iz nekega okolja, v katerem je bival 60, 70 ali 80 let. Tam so popolnoma pognali svoje korenine, vsa njihova energija, vsi njihovi spomini, vse je v tistem prostoru. In če ga mi podobno kot neko drevesce izrujemo s koreninami vred iz tega okolja in ga želimo »presaditi« nekam drugam, potem moramo razumeti, da se bo ta človek pri teh letih s težavo ustalil,” razlaga Pogačnik.

Anja Dangubič