Slovenski oče: Ni edini, ki po ločitvi hrepeni po stikih z otroki

Deklica potrebuje očeta (foto: iStock)

V Sloveniji se vsako leto loči dva tisoč parov. “S tem ni nič narobe. Par ima za ločitev seveda določene razloge, ponavadi ima vsak neko težko prtljago, ki jo privleče iz svoje primarne družine,” pojasnjuje Iztok Ivančič. Do težav pride, ko se starša začneta dogovarjati za skrbništvo otrok, saj je ogromno primerov, ko matere očetom prepovejo oziroma onemogočijo stike z otroki.

Iztok Ivančič je predsednik DOOR, Društva za otroke, očetovstvo in resnico. “Naša zgodba je zgodba očetov, ki iščejo boljši način odločanja o skrbništvu nad otroki v primeru ločitev,” pojasnjuje. Zgodbe očetov v društvu so po njegovih besedah žalostne vse po vrsti, ker v primeru ločitev očetje praviloma ostanejo z zelo majhnim časovnim okvirjem ali pa celo brez stikov z otroki – odvisno, kako intenzivno potekajo zadeve na sodišču.

“Zgodbe očetov so različne. Nekatere so grozne, druge še malo bolj grozne. Mnoge pa so tudi tako grozovite, da človek sploh ne more verjeti, da je to možno v naši lepi državi,” pojasnjuje Ivančič.

Iztok Ivančič, predsednik društva DOOR (foto: N. K.).

Iztok Ivančič, predsednik društva DOOR (foto: N. K.).

Tipična zakonca, ki se ločita, želita poskrbeti za otroke. Gresta k odvetniku, da bosta podpisala skupno skrbništvo, skupno starševstvo. Dogovorita se tudi za finance. Kljub temu da naj bi bila oče in mati enakovredna, Ivančič poudarja, da se moramo zavedati, da seveda nismo enaki. Ženske kot matere reagirajo drugače kot moški; rade poiščejo pomoč pri prijateljici, ji “pojamrajo”, nato gredo k odvetniku in kmalu dobijo različne namige, tudi o tem, da bi lahko imele skrbništvo same, k čemur ženske v Sloveniji napeljuje tudi naša sodna praksa.

Odvetniki izkoristijo starše, ki jih lahko “lupijo”
Sodišče v več kot 90 odstotkih presoja v korist mater. Te gredo do odvetnika, odvetnik pa jih prepriča, da lahko dobijo (polno) skrbništvo nad otroci. Očetje praviloma dobijo omejene stike in pa obvezo plačevanja preživnine. “In tukaj se začne to, kar mi očitamo odvetnikom. Da sicer znotraj veljavnega sodnega sistema ravnajo neetično. Odvetniki imajo pred seboj čustveno prizadetega starša. Nekoga, ki se bo pustil voditi, da bo ja zaščitil te svoje otroke.” Pred kom, se sprašuje Ivančič. “Očetje smo večinoma ljubeči, imamo radi otroke, žene. In potem se začne. En narok na sodišču, pa drugi, potem pridejo sodne počitnice in naslednje leto naprej,” pojasnjuje. Z vsakim narokom, spisom, dokumentom, ki ga naredijo, odvetniki služijo, dodaja. Večletni sodni postopki jim niso odveč. In to je po njegovem mnenju zelo neetično. “Seveda niso vsi odvetniki taki, jih je pa veliko,” je prepričan.

“Kar lahko otroku da mama, mu oče ne more. In obratno. Vloga očeta je še kako pomembna in mati je v polnosti ne more nadomestiti.” (dr. Andrej Perko)
Preberite: [VIDEO] Ko mali narcis postane veliki šef

Otroci prej odrastejo, kot pa vidijo očeta
Ko je ob ločitvi mati njegovih otrok začela intenzivirati željo po skrbništvu ter celo po prekinitvi stikov, je šel do odvetnice, ki je imela preko 30 let izkušenj na tem področju. “Tako, zdaj se pa pripravite. Obtožila vas bo nasilništva nad njo, če to ne bo dovolj, še nad otroki, če pa še to ne bo dovolj, boste obtoženi pedofilije,” mu je dejala odvetnica. “In s tem mi je pokazala vzorec, ki ga odvetniki očitno dobro poznajo,” je pojasnil. “Jaz svojih otrok, ne da bi kadarkoli imel prepoved stikov, ne da bi bil kadarkoli obsojen kakršnegakoli nasilništva nad otroki, Bog ne daj pedofilije, nisem videl 5 let,” še dodaja. In ta čas, ko se starša prepirata na sodišču, leta minevajo. Nekateri sodni postopki trajajo tudi deset let, v tem času pa otroci mnogokrat že odrastejo. “Sodne odločbe, ki to dovoljujejo, so brezpredmetne, so jalove,” je prepričan Ivančič.

23-letnik, otrok ločenih staršev, pripoveduje:
“Ko sem imel 9 let, sta se moja starša ločila. Izgledalo pa je tako, da me je mami prišla iskat v šolo in me odpeljala. Ko sem očeta po treh mesecih končno videl, sem ga lahko obiskoval samo za vikende. Hotel sem živeti pri očetu, saj sem bil navajen na okolje (šolo, prijatelji itd.), vendar me je sodišče dodelilo mami. Moram povedati, da imam mami rad in mi pri njej ni nikoli nič manjkalo, ampak sem res hotel k očetu. Tudi on je to vedel, vendar mi je takrat razložil, da morava počakati dve leti, nato pa bom lahko sam prišel k njemu brez sodniške odobritve. Ko sem dopolnil 12 let, me je oče prišel iskat na trening, nato sva odšla na policijsko postajo, povedala, da grem prostovoljno k njemu (da ne bi kdo mislil, da me je ugrabil). Od takrat sem pri očetu.”

Več o društvu si lahko preberete na njihovi spletni strani (foto: arhiv Door).

Več o društvu si lahko preberete na njihovi spletni strani (foto: arhiv Door).

Otrok potrebuje oba starša
Rešitve po mnenju Ivančiča obstajajo. Tudi znotraj obstoječe zakonodaje bi lahko obstajale, ampak je sodna praksa taka, da deluje v smeri “zaščite mater”, je prepričan. “Otroci so tu največje žrtve, saj mu vzamejo enega od staršev ali pa mu prekomerno omejijo stike z njim. Otrok potrebuje oba starša,” je prepričan. In to bo tudi največje poslanstvo društva, ki je bilo ustanovljeno letos novembra. Zavzemali se bodo za to, da bodo otroci po ločitvi imeli uravnotežene stike z obema staršema. Delati želijo na tem, da se bosta sodni in socialni sistem na tem področju spremenila.

“Starša v procesu ločitve doživljata čustveno prizadetost, stisko ter medsebojne in notranje konflikte. Žal se mnogokrat zgodi, da eden od staršev svojega otroka uporabi kot orožje proti nekdanjemu partnerju. Žalostno pa je, da se ob tem ne zaveda, da s tem svojemu otroku povzroča veliko škodo. Ti otroci so namreč zelo ranljivi in nesrečni. S takim delovanjem mu lahko povzročijo tudi nepopravljivo emocionalno škodo,” poudarja psihologinja Karmen Novak.

V društvu želijo doseči, da se v primeru ločitve staršema “a priori” dodeli skupno skrbništvo. Izjeme so seveda osebe, ki so pravnomočno obsojene zaradi kaznivih dejanj zoper otroke. Prav tako bi sodišče moralo o skupnem skrbništvu odločiti v roku enega meseca, ne pa da sodni postopki trajajo več let. Eden izmed ključnih ciljev društva pa je prav tako osveščanje oziroma delo na tem, da bo zakonodaja omogočala zaznavanje in preprečevanje manipulacij z otroki, ki jih izvaja eden ali oba od staršev ali celo kdo drug (stari starši, novi partnerji …).

Nina Knapič