fbpx

To je teta iz ozadja, ki se rada dvakrat (pro)da

Foto: STA/iStock

Pravnica Nina Plavšak ve, kako se v vsaki slabi stvari najde nekaj koristnega. Avtorica celotne insolvenčne zakonodaje je v stečajnih postopkih svetovala najprej eni, nato drugi strani in na koncu še sodišču. Ji lahko rečemo kar “multipraktik”? Najbolj tipičen primer je stečaj družbe T2.

Že vse od leta 1990 je v Sloveniji vso ključno stečajno zakonodajo, vključno z vsemi spremembami, pisala prav Plavšakova. Hkrati vsa izobraževanja na temo stečajne zakonodaje izvaja ona. Sklicevanja na njena pravna mnenja, ki jih naročniki prilagajo v sodne spise, in pojasnila o posameznih zakonih pa na slovenskih sodiščih postajajo očitno že redna praksa.

Nobena sprememba zakona ne gre mimo Nine Plavšak (foto: iStock).

Nobena sprememba zakona ne gre mimo Nine Plavšak (foto: iStock).

Monopol Plavšakove nad zakonodajo
Nobena sprememba s področja insolvenčne zakonodaje ne gre mimo Nine Plavšak. “Če bi hoteli danes iti na ministrstvo za pravosodje, ki je nosilec tega zakona, in bi hoteli spremeniti zakon, bodo rekli, da tega ne znajo. Če boste objavili javni razpis v povezavi s stečajno zakonodajo, se bo javila samo Nina Plavšak,” je pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak. Hkrati je Plavšakova tudi avtorica vseh izobraževanj v državi, ki se nanašajo na temo stečajne zakonodaje. Ta potekajo tako na pravosodnem ministrstvu kot tudi na privatnih šolah, izvaja pa jih preko različnih podjetij. Je tudi solastnica podjetja ABC nepremičnine, ki je na ta račun po podatkih ministrstva za pravosodje zaslužilo že kar 72.000 evrov.

Najprej zakon, nato sprememba po potrebi
Plavšakova zakon najprej napiše, nato pa po potrebi pripravi tudi spremembe zakona. Verjetno so te odvisne od tega, kateremu upniku tisti trenutek svetuje, seveda pa za vse te spise dobi dobro plačilo. Za različna izobraževanja, svetovanja in pisanja na ministrstvu za pravosodje je zaslužila okoli 11.500 evrov.

"Na ta način ona služi, služi in služi" (foto: iStock).

“Na ta način ona služi, služi in služi.” (Foto: iStock)

Plavšakova sicer izobražuje tako stečajne upravitelje kot tudi sodnike, ki vodijo stečajne postopke. Sodniki pri njej zelo pogosto naročajo ekspertna mnenja, ko ne vedo, kako bi se odločili v stečajnem postopku. “Na ta način ona služi, služi in služi. Podatki z ministrstva predstavljajo samo en del dohodkov, v resnici jih je verjetno še precej več,” je še dodal Gorenak.

Stečaj T2: Plavšakova najprej svetovala upravi, nato pa še največji upnici podjetja
Že pred časom je Dnevnik razkril, da je imela Nina Plavšak ključno vlogo v zgodbi o stečaju T2. Pravna mnenja je pisala tako za upravo T2, ki je želela družbo ubraniti pred stečajom, kot tudi za njenega največjega upnika – Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je vložila dve zahtevi za stečaj T2. Ampak to še zdaleč ni vse – višje sodišče je o tem, ali je družba zrela za stečaj, odločalo na podlagi mnenj Plavšakove. Ko je avgusta letos družbo poslalo v stečaj, je v sodbi uporabilo iste argumente kot pred tem Plavšakova v mnenju, ki ga je spisala za DUTB.

KPK: Obstaja tveganje za nastanek konflikta interesov
Komisija za preprečevanje korupcije je že leta 2012 izdala načelno mnenje o netransparentnem najemanju zunanjih sodelavcev in avtorjev za pisanje zakonodaje. Po njihovih besedah gre predvsem za pisce, ki odplačno ali v korist posamičnih interesov pripravljajo zakone in druge akte, s tem pa nastaja tveganje za nesmotrno porabo javnih sredstev, obid zakonodaje o nadzoru lobiranja ter nastanek konflikta interesov.

Ministrstvo za pravosodje: “Temu se glede na velikost Slovenije ni mogoče izogniti”
Na ministrstvu konkretnega primera ne komentirajo, izpostavljajo pa nevarnost nasprotja interesov, ko se isti posamezniki pojavljajo v različnih vlogah – od sodelavcev pri iskanju zakonodajnih rešitev oziroma piscev zakonodaje, svetovalcev fizičnim in pravnim osebam pri uveljavljanju taiste zakonodaje do pripravljalcev izvedenskih ter strokovnih mnenj v sodnih postopkih. “Temu se glede na velikost Republike Slovenije ni mogoče izogniti in vsekakor predstavlja sistemski problem ter sistemsko tveganje za korupcijo,” so pojasnili.

Na vprašanje, ali pripravljajo kakšne ukrepe, da do takšnih nasprotij interesov in korupcijskih tveganj v postopkih insolvenčnega oziroma stečajnega prava ne bi prihajalo, pa odgovarjajo, da “Ministrstvo za pravosodje v zadnjem letu dosledno izvaja priporočila glede zagotavljanja zakonodajne sledi, sploh ob upoštevanju dejstva, da je Komisija za preprečevanje korupcije prav v mandatu Gorana Klemenčiča na tem področju sprejela priporočila.”

Nina Knapič