Papež Leon XIV. je ob jezeru Iznik v Turčiji na današnji obeležitvi 1700. obletnice nicejskega koncila, ki velja za enega mejnikov v zgodovini Cerkve, v ekumenski molitvi pozval kristjane k enotnosti. S predstavniki različnih pravoslavnih cerkva se je obeležitve udeležil na povabilo carigrajskega ekumenskega patriarha Bartolomeja I.
Drugi dan svojega prvega obiska v tujini je papež na obali jezera Iznik južno od Istanbula, kar je sedanje ime Niceje, skupaj s 27 dostojanstveniki različnih cerkva molil ob ruševinah bazilike svetega Neofita iz 4. stoletja, da bi poslal signal enotnosti v veri.
Oblečeni v bogata svečana oblačila so skupaj molili v več jezikih, medtem ko je zbor pel himne v angleščini, francoščini, grščini, latinščini in turščini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Enotni v vero Jezusa Kristusa
Papež, ki je govoril v angleščini, je spomnil, kako je nicejski koncil združil zgodnjo Cerkev. Izpostavil je “željo po polni skupnosti med vsemi, ki verujejo v Jezusa Kristusa“. “Vsi smo pozvani, da premagamo škandal razdeljenosti, ki žal še vedno obstaja, in da negujemo željo po enotnosti,” je dejal, preden so skupaj izrekli molitev nicejske veroizpoved v angleščini.
Tudi Bartolomej I., ki je vodil slovesnost, je izpostavil potrebo po enotnosti kristjanov. “Z gorečnostjo nicejske vere, ki gori v naših srcih, se podajmo na pot krščanske edinosti, ki je pred nami,“je dejal.
V času, ko se zaradi ruskega posredovanja v Ukrajini pravoslavni svet zdi bolj razdrobljen kot kdajkoli prej, je papež ostro obsodil izkoriščanje vere kot opravičila za nasilje. “Odločno moramo zavrniti uporabo vere za upravičevanje vojne, nasilja ali kakršne koli oblike fundamentalizma ali fanatizma. Namesto tega moramo slediti poti bratskega srečanja, dialoga in sodelovanja,” je dejal.
Obeleževanje 1700. obletnice nicejskega koncila je bilo sicer glavni razlog za to, da je Leon XIV. za svoje prvo potovanje v tujino izbral prav Turčijo.
Koncil, ki ga je je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I., velja za mejnik v zgodovini Cerkve. Veroizpoved, ki jo je določil ta prvi ekumenski koncil, je po navedbah vatikanskega dnevnika L’Osservatore Romano temelj vere, ki združuje kristjane vseh Cerkva, tako zgodovinskih – katoliške, pravoslavne, luteranske, kalvinistične, anglikanske – kot različnih denominacij. Med drugim je opredelil status Jezusa Kristusa in pomeni prehod k ideji troedinega Boga v krščanstvu.
Prvi dan obiska v Turčiji je papeža v petek sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Po pogovoru je papež Turčijo pozval, naj sprejme vlogo posrednika med narodi v času intenzivnih globalnih konfliktov.
V soboto bo papež v Istanbulu obiskal Modro mošejo, se sešel z lokalnimi krščanskimi voditelji v asirski pravoslavni cerkvi Mor Ephrem in vodil mašo v dvorani, ki sprejme okoli 5000 ljudi. V nedeljo bo odpotoval na tridnevni obisk v Libanon.
Medtem ko njegov obisk v pretežno muslimanski Turčiji, kjer je med 84 milijoni prebivalcev le 0,2 odstotka kristjanov, ni deležen velike pozornosti, ga v Libanonu nestrpno pričakujejo. Papež je pred obiskom dal vedeti, da želi v Libanonu “ponovno oznaniti sporočilo miru na Bližnjem vzhodu“.
C. Š., STA