Društvo Asociacija, ki ga vodi Uroš Veber, se predstavlja kot organizacija, ki si prizadeva “ustvarjati trajnostne pogoje za delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, dejavnih v umetnosti in kulturi” ter izboljšati njihov sistemski položaj. A podatki o njenem poslovanju razkrivajo zanimivo nasprotje: organizacija, ki opozarja na pomen neodvisnosti kulturnega sektorja, je sama skoraj v celoti odvisna od zunanjih virov financiranja, med katerimi imajo pomembno vlogo javna sredstva. Delež njenih prihodkov iz lastne dejavnosti skoraj zanemarljiv – znaša zgolj 0,04 odstotka vseh prihodkov.
Asociacija je v zadnjih dneh v ospredju zaradi javnega poziva Ministrstvu za kulturo, naj izplača sredstva, ki so bila nevladnim organizacijam in drugim izvajalcem kulturnih programov že odobrena. Pod poziv se je podpisalo več kulturnih organizacij, Asociacija pa opozarja na zastoje pri izplačilih, podpisovanju pogodb in postopkih na ministrstvu.
Predsednik Asociacije Uroš Veber je o tej temi skupaj z ministrico za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc nastopil tudi v oddaji Odmevi. Veber je opozarjal predvsem na posledice za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, ministrica pa je pojasnjevala, da je razlog za ukrepe finančna luknja na ministrstvu, ki znaša okoli 8,9 milijona evrov za tekoče obveznosti do konca leta. Do tega je prišlo zaradi prekomerne porabe v mandatu Roberta Goloba in za potrebo po sanaciji finančnega položaja.
Organizacija za “trajnostne pogoje”, ki skoraj nima lastne dejavnosti
Podatki o poslovanju Asociacije pa kažejo, da ima sama zelo omejeno sposobnost ustvarjanja prihodkov iz lastne dejavnosti. Po podatkih AJPES je imela Asociacija v letu 2025 nekaj manj kot 400 tisoč evrov prihodkov, vendar je iz lastne dejavnosti ustvarila zgolj 0,04 odstotka vseh prihodkov. To pomeni, da skoraj celotno financiranje prihaja iz drugih virov – predvsem javnih sredstev, projektnega financiranja in drugih oblik podpore. Primerjava z drugimi kulturnimi nevladnimi organizacijami kaže, da Asociacija pri ustvarjanju lastnih prihodkov izstopa kot ena izmed organizacij z najnižjim deležem.
Analiza desetih kulturnih društev in zavodov kaže, da je skupni delež prihodkov iz osnovne dejavnosti izjemno nizek. Od skoraj 2,95 milijona evrov vseh prihodkov jih je bilo iz lastne dejavnosti ustvarjenih le okoli 73.900 evrov, kar pomeni približno 2,5 odstotka vseh prihodkov. Pri večini organizacij glavnino financiranja predstavljajo drugi prihodki – med katere sodijo javna sredstva, razpisi, subvencije, evropski projekti in druge oblike zunanjega financiranja.
Veber povezan z organizacijami, ki so prejele milijone javnega denarja
Uroš Veber ni povezan samo z Društvom Asociacija. Njegovo ime se pojavlja tudi pri Zavodu Projekt Atol in Zavodu RX-TX. Po dostopnih podatkih je Zavod Projekt Atol v zadnjih desetih letih od države oziroma drugih javnih virov prejel približno 1,8 milijona evrov, Zavod RX-TX pa okoli 70 tisoč evrov.
Če upoštevamo še sredstva, povezana z delovanjem Asociacije, Vebra z omenjenimi tremi organizacijami povezuje več milijonov evrov javnega financiranja. To odpira vprašanje, ki ga je izpostavil tudi Alojz Kovšca. “Kako je možno, da se neko organizacijo imenuje nevladno, če je pa 90 ali 100-odstotno financirana iz proračuna. To ni nevladna organizacija, to je vladna nevladna organizacija,” je dejal Kovšca.
View this post on Instagram
Vprašanje neodvisnosti ostaja
Primer Asociacije tako odpira že dolgoletno vprašanje slovenskega nevladnega sektorja: koliko so organizacije, ki večino prihodkov dobijo iz javnih virov, dejansko neodvisne od države? Nevladne organizacije imajo sicer pomembno vlogo v demokratični družbi, vendar pa podatki kažejo, da je velik del kulturnega nevladnega sektorja finančno skoraj povsem vezan na proračunska sredstva. Prav zato ostaja aktualno vprašanje, ki ga je izpostavil Kovšca: ali gre pri organizacijah, ki so skoraj v celoti financirane iz javnega denarja, še vedno za resnično neodvisen nevladni sektor ali pa za podaljšano roko državnega financiranja.
Podatki o strukturi prihodkov kulturnih nevladnih organizacij kažejo prav na ta problem, številne organizacije, ki se označujejo kot nevladne, imajo zelo malo prihodkov iz lastne dejavnosti in so za svoje delovanje močno odvisne od državnega denarja.
Sara Kovač