Nekdanji partizan Hamid Begić, rojen leta 1916 v Bosni in Hercegovini, je leta 1993 podal izjavo o dogodkih, ki so se odvijali leta 1945. Kot partizan je bil priča, ko so je v Bosanski Gradiški maja 1945 predalo 200 hrvaških domobrancev, ki sta jih vodila dva vodnika. To se je zgodilo po zažigu mosta na Savi, ki so ga čuvali domobranci iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
Begić je povedal, da je njihov partizanski komandant Boško Bajić podal ukaz, da se vsi mladi domobranci odvedejo na planino Kozaro nad Banjo Luko, kjer naj bi jih pobili. Do izvršitve ukaza pa je prišlo brez predhodnega sojenja.
“Kolikor vem, so na planini Kozaro pred tem in po tem ubili še veliko ujetnikov. Med njimi so bili Hrvati, muslimani in Nemci. Poznal sem točne lokacije grobišč, a zaradi svoje starosti nisem prepričan, da bi jih tudi dandanes našel, “ je povedal in dodal, da je povsem prepričan, da je bilo 200 mladih domobrancev, ki se še tudi briti niso začeli, ubitih v Podgradcih, kjer se je tedaj nahajala žaga. “Vozili pa so jih tudi na področje Topole.”
Dušan Marković iz Janja in Ismet Nakičević iz Tuzle sta se po besedah pričevalca vedno javila kot prostovoljca za ubijanje ujetih Hrvatov in Nemcev, tako da drugim ni bilo treba izvajati pobojev. Tako je bilo vseh 14 mesecev, ki jih je ta preživel v partizanih, pri čemer pa je ta poudaril, da ga je še danes groza, ko samo pomisli nanju. “Takšni ljudje in snajperisti so bili vedno najprimernejši za ubijanje. Svoje žrtve so zavestno mučili, se nad njimi izživljali in jih nemočne vodili na mesto izvršitve poboja. Vedno sem se spraševal, kakšni ljudje so to?”
H. M.