V oddajo Drugorazredni so poklicali razočarani prebivalci kraja Podgračeno pri Brežicah, ki se nahaja neposredno ob dolenjki, avtocesti, ki so jo mimo teh krajev začeli graditi leta 2003. Takrat so se začele težave za naša sogovornika, Robija Semeniča in Mileno Zaniuk, katerih hiši se nahajata neposredno ob regionalni cesti, ki od Brežic pelje naprej proti Slovenski cesti in nato na Hrvaško. Njuni imovini sta v času večletne gradnje utrpele hude poškodbe, ki nikoli niso bile sanirane, čeprav so pri graditelju, DARS-u, obljubljali, da bodo poplačali škodo. V več kot desetih letih nista dobila povrnjenega niti centa, pritožbe na občino ne zaležejo, saj se ta izgovarja na DARS, slednji pa na zdaj propadlo podjetje SCT, ki je bil izvajalec del.
Naj spomnimo. Leta 2004 so se dela na dolenjskem kraku intenzivirala na najdaljšem odseku od Kronovega do mejnega prehoda Obrežje. V celoti je bila rekonstruirana v pravo avtocesto stara hitra cesta “bratstva in enotnosti”. Nadaljevala so se tudi dela na odseku Korenitka-Pluska vse do nespornega poteka mimo Trebnjega. Slovenija je dobila sodobno cestno omrežje in povezavo do hrvaške prestolnice Zagreb, toda za prebivalce, ki so živeli neposredno ob gradbišču, kjer je DARS-ov podizvajalec SCT gradil avtoceste, se je življenje spremenilo v nočno moro. “Hiša se je tresla dneve in noči, na stenah so nastajale razpoke, lezla je tudi zemlja, ustvarilo se je nekaj manjših plazov, ki so pogosto zasuli cesto,” se spominja Milena Zaniuk, ki priznava, da velikokrat ni mogla spati in je prespala bodisi pri prijateljih bodisi pri sorodnikih v drugi vasi.
DARS popisal škodo, potem pa za vedno izginil
Zaniukova pravi, da je okoli leta 2008 DARS nazadnje poslal svoje izvedence, ki so popisali nastalo škodo, a od njih že deset let ni več nobenega glasu. Vzhodna fasada: na stiku med zahodno steno ter škarpo vrta razpoka ob delitaciji. Na južni fasadi je vidna večja horizontalna razpoka. Ob vhodu nad hišno številko velika horizontalna razpoka. Razpoka ob hramu, na strehi premaknjeni korci. Vse to piše v DARS-ovem poročilu, a pri tem je tudi ostalo. Občina Brežice trdi, da sanacija poškodb, ki so nastale ob gradnji avtoceste, ni v njihovi pristojnosti. Tudi župan Ivan Molan je večkrat obiskal vas in krajanom svetoval, naj se s svojimi zahtevki za odškodnino obrnejo neposredno na graditelja – torej DARS. Začarani krog, pravi naša sogovornica, ki se počuti, kot da ne živi v Sloveniji, zanjo nikomur ni mar. Živi sama, otroci so se zdavnaj odselili, da bi škodo sanirala sama, pa nima denarja. Zdaj živi v strahu, kdaj se ji bo hiša porušila.
V DARS-u so se leta izmikali tudi priznanju, da so krivi za škodo na Trojanah
Podgračeno ni edino naselje, kjer promet prebivalcem greni življenje. Zaradi neizgrajene hitre ceste se iz smeri mednarodnih mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi po regionalnih cestah, ki vodijo skozi strnjena naselja, vsakodnevno valijo strnjene kolone tovornih in osebnih vozil. V Spuhlji, na križišču, kjer se završka in ormoška regionalka srečata ter združita v skupno pot proti Ptuju, je obremenitev s prometom še posebej izstopajoča. In pa seveda regionalna cesta Kozina skozi Podgrad do meje na Hrvaškem, kjer se po vstopu južne sosede v Evropsko unijo zaradi izogibanja plačevanju cestnine vsak dan valijo kolone vozil.
V DARS-u so se sicer predolgo izmikali tudi priznanju, da so krivi za poškodbe in dolžni zanje odšteti odškodnino v okolici Trojan, kjer so prav tako gradili zahteven avtocestni predor. Tudi lokalna skupnost bi lahko tam več naredila, pa ni. Prebivalci Trojan so včasih morali kar ugibati, na čigavi strani so. Občani so si morali svoje pravice izboriti sami, tako da je večina oškodovancev leta 2006 že dobila odškodnine, s katerimi so razmeroma zadovoljni. Z njimi so lahko popravili razpoke in drugo materialno škodo, nematerialno škodo pa so še dokazovali. A odškodnino so dobili izplačano zato, ker so to povedali na glas in vztrajali dovolj časa. Od občine in države pozabljeni prebivalci Podgračena so še daleč od svojega uspeha.
Čez zoženo regionalno cesto vsak dan drvijo tovornjaki, nesreče so vsak dan
Podobno zgodbo kot Milena Zaniuk ima sicer tudi njen sosed Robi Semenič. Škodo na svoji hiši je sicer za razliko od Milene uspel sanirati, toda danes komaj še lahko zapelje na svoje dvorišče, ki se je posedlo, komunalno podjetje pa je regionalno cesto dvignilo, saj je na ta način saniralo škodo, ki je nastala. “Nihče se ne zmeni za to, da si uničujem podvozje, da je prednje kolo v zraku. Ne občina, ne država ne priskočita na pomoč,” pravi Semenič. Predel ceste, ob kateri živita naša sogovornika, je zožena, zato mora promet tukaj potekati izmenično, saj se dve vozili hkrati ne moreta srečati.
A včasih prometne signalizacije vozniki ne upoštevajo, sploh kadar skozi vas drvijo tovornjaki, ki jih je v teh koncih veliko in prebivalcem tudi ponoči kratijo spanec. “Vsi, ki nimajo vinjete, in teh je kar nekaj, se vozijo po tej republiški cesti, mimo naših domov, dan in noč,” pravi Zaniukova, ki opozarja, da praktično vsak teden prihaja do trkov in nesreč. Bodisi trčijo v betonske ograje sosedov bodisi med seboj. Pred nekaj leti se je celo zgodil incident, v katerem sta se zaletela tovornjak in delovni stroj, stroj pa je prevrnilo na parcelo enega izmed sosedov. Nastalo je več deset tisoč evrov škode. Naša sogovornika želita, da bi za vso škodo, ki je nastala, občina povrne stroške, od pristojnih organov želijo tudi, da razširijo cesto, da se incidenti ne bi več dogajali.
Ministrstvo za infrastrukturo izdelalo projektno nalogo; kdaj se bo realizirala?
Največ, kar so uspeli doseči krajani Podgračena do danes, je projektna naloga, ki jo je lani novembra pripravilo Ministrstvo RS za infrastrukturo. Dokument govori o nujni rekonstrukciji regionalne ceste Čatež ob Savi – Mokrice, in obojestranskih zidov ob cesti, ki da so v izjemno slabem stanju. Posebej izpostavljeno je naselje Podgračeno, kjer je promet zaradi zoženja ceste močno oviran. Toda od takrat je minilo že leto dni, o kakršnikoli obnovi, ali vsaj pripravah nanjo, ni ne duha ne sluha. Prebivalci Podgračena se bojijo, da bodo čakali še leta ali celo desetletja, preden bo kdorkoli ukrepal. “Kaj se bo zgodilo, če se hiša zruši name? Kdo bo takrat odgovarjal,” se sprašuje Milena Zaniuk, ki upa, da se bodo pristojne institucije, zdaj, ko je prek oddaje Drugorazredni opozorila na svoje težave, končno zganile.
Luka Svetina