Nekateri znanstveniki trdijo, da nečloveški primati skupaj z neandertalci in s človeškimi dojenčki do prvega leta starosti niso zmožni izgovarjanja različnih glasov, potrebnih za govor, saj naj bi bilo njihovo grlo previsoko.
Da bi preverili to trditev, so francoski raziskovalci analizirali več kot 1300 zvokov 15 gvinejskih pavijanov iz centra za primate v kraju Rousset-sur-Arc v Franciji. V raziskavi so odkrili zvoke, primerljive s samoglasniki a, e, i, o, u, ki so jih zaznali ob njihovem oglašanju pri klicih za parjenje, ob godrnjanju in dvozložnih zvokih. Čeprav gre za zanimivo odkritje, to še ne pomeni, da pavijani lahko dejansko govorijo, poudarjajo znanstveniki. Ugotovitve, ki so objavljene v znanstvenem zborniku Plos one, dajejo novo dimenzijo razpravi, kako se je jezik začel in razvijal. Pavijani imajo jezik in grlo, ki jim omogočata spuščanje zvokov, ki spominjajo na samoglasnike.
Veliko znanstvenikov predvideva, da je jezik nastal relativno pozno, v obdobju zadnjih 70.000 do 100.000 let. Nova študija pa kaže, da bi artikulacijska sposobnost za govor lahko segala nazaj kar 25 milijonov let do zadnjih skupnih prednikov opic in človeka, imenovanih Cercopithecoidae. Čeprav gre za zanimivo odkritje, pa to še ne pomeni, da pavijani lahko dejansko govorijo. Pavijani lahko oponašajo glasove, podobne samoglasnikom, ki se slišijo različno. Razlika pa je vendarle med njihovim in človeškim govorom.
B. J., STA