Politično prevzemanje in obvladovanje medijev, tako rekoč življenjski projekt levice, se preveša v novo fazo. Volitve se bližajo in z vstopom Haklovega in Todorovićevega kapitala, politično in ideološko povezanega z Dejanom Židanom in poslovno s Polaničevim Pomgradom, je realizacija postala finančno in operativno lažja.
Kot lahko razberemo, bo slovenska bipolarna medijska motnja oziroma politizacija medijev, ki več ne skriva strankarskih pečatov, “obogatena” za nov Židanov satirični tednik, ki bo izhajal kot priloga Večera. Imenuje se Toti list.
Vstal od mrtvih
Satirični Toti list, predvolilno obujen po več letih nabiranja prahu v Večerovih arhivih, ki ga bo spremljala spletna stran z istim imenom, bo imel znanega skupnega izdajatelja s Haklovim in Todorovićevim Večerom. Kot odgovorne osebe so vpisani Sašo Todorović, Uroš Hakl, Miha Klančar in Aleksander Bratina, prav vsi so direktorji podjetja Časnik Večer d.o.o., kot odgovorni urednik pa je napisan Matija Stepišnik, skratka, znana in preizkušena imena.
Lastniška razmerja
Kot že vemo, sta v Večer pred leti z milijonom evrov lastniško vstopila Todorović in Hakl, slednji je solastnik podjetja Hakl & Hakl. Skupaj so nato ustanovili podjetje Večer Skupina (leta 2014), to pa je leta 2016 ustanovilo podjetje, ki je danes izdajatelj Večera. Lastniška razmerja v družbi Časnik Večer d.o.o.: 100-odstotni delež ima podjetje Večer Skupina d.o.o., tega pa lastniško obvladujejo Uroš Hakl (1,4459 % in 38,5579 %), Sašo Todorović (1,4459 % in 38,5579 %), Hakl & Hakl d.o.o. (19,9924 %). Solastnika podjetja Hakl & Hakl d.o.o. iz Murske Sobote sta sin Uroš in oče Boris Hakl, vsak s polovico poslovnega deleža. Prav pri tem podjetju si je Uroš izposodil 600 tisoč evrov za nakup deleža Večera.
- Uroš Hakl in Sašo Todorović
Ponovitev brezplačnikov: novinarska tragedija, potem farsa
Toti list, sodeč po dosedanji praksi in intenci naslova, očitno ne bo niti malo skrival svoje novinarske agende: napadal bo politične nasprotnike. Če sta bila za ero vseh “državnih medijev” od leta 1945 značilna mimikretičnost in zanikanje lastniških in vsebinskih povezav, pred novimi volitvami 2018 ni več zaslediti nobenega pretvarjanja in zanikanja obvladovanja ali ustvarjanja novih medijev. Židan in njegova stranka sta postala bistveno manj sramežljiva. Kar bi nas moralo skrbeti.
Pri SD sedaj nadaljujejo s proizvodnjo medijske pahljače brez skrivaštva in posebnih zavor, naravnost iz ukradene vile na Levstikovi v Ljubljani ter s pomočjo Haklovega in Todorovićevega kapitala, ki svoje dodatne vire črpa tudi pri Polaničevem imperiju. Politizacija medijev je lastniška, kadrovska in vsebinska. Zato ni pričakovati, da bo Toti list deležen kakšnih posebnih pomislekov, podobno kot jih niso, tudi zaradi vpletenosti številnih novinarjev, bili deležni nobeni dosedanji levičarski mediji. Če bi že, kar je posebna tragedija, uspeli misliti škandaloznost tovrstnih novinarskih praks in diskurzov, ko jih merimo z vatli poklicnih meril in standardov. Skratka, namesto enega dobivamo kar dva škandala. Nov brezplačnik in obračun s političnimi nasprotniki prek satire …
Za idejno in besedilno zasnovo objavljenega članka se uredništvo iskreno zahvaljuje filozofu in Zofijinemu ljubimcu Borisu Vezjaku in mu želi vse najboljše ob torkovem osebnem prazniku!