Petričev Kolektor si od davkoplačevalcev želi 200 milijonov evrov

Potem ko so o primeru zajetnega zahtevka Petričevega Kolektorja za gradnjo drugega tira v znesku astronomskih 350 milijonov evrov v medijih na veliko poročali, da je ta pretiran, vidno pa je bilo negodovanje infrastrukturne ministrice, ki je izrazila pričakovanje, naj dela pri kompleksnih projektih velikih vrednosti izvajajo v dogovorjenih časovnih rokih in skladno s pogodbeno ceno, je sedaj vse nenavadno tiho, ko je na 2TDK priromal nov velikanski zahtevek Kolektorja v višini 200 milijonov evrov, ki pa ga v družbi zanikajo.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je po navedbah STA na začetku meseca poudarila, da od “vseh izvajalcev pričakuje, da so sposobni izpeljati dela v rokih in obsegu, za katere so se zavezali. Pri tem je omenila spoštovanje pogodbe o rokih, finančnem obsegu in poplačilu svojih delavcev ter podizvajalcev”.

Bratuškova kritična do velikih odstopanj v ceni 
Izvedba del v dogovorjenih časovnih rokih in v skladu s pogodbeno ceno po besedah Bratuškove še posebej velja v primeru kompleksnih projektov velike vrednosti, kot sta, denimo drugi tir Koper–Divača in nadgradnja osrednje ljubljanske železniške postaje. “Seveda se lahko zgodi kakšna stvar, ki ni bila predvidena, a govorimo o normalnih odstopanjih,” je ob tem pristavila in v zvezi z zapleti, ki so nastali zaradi težav, s katerimi se je soočil turški partner (podjetje Yapi Markezi), ki sodeluje pri projektu drugi tir, navedla, da “izzivi s turškim izvajalcem ne bi smeli vplivati na rok in ceno”.

Sam zahtevek za plačilo dodatnih 350 milijonov evrov s strani glavnega izvajalca del na drugem tiru med Divačo in Koprom so na DRI naslovili zaradi zapletov pri gradnji v dolini Glinščice, konkretno zaradi domnevnih stroškov, škod in izgub, ki so jih imeli zaradi zapletov v omenjeni dolini, ko naj ne bi mogli graditi po zastavljeni časovnici in so morali dela celo ustaviti, kar je vplivalo na celotno gradnjo. V Kolektorju so sicer priznali, da je znesek 350 milijonov evrov visok, a so ob tem v zagovor navedli, da so to izračuni, ki so skladni z veljavnimi ceniki in po pravilih gradbene stroke. 2TDK, projektno podjetje, ki bdi nad samo gradnjo drugega tira, je zahtevek v višini 350 milijonov evrov zavrnilo in ga označilo za neutemeljenega in popolnoma nerealnega.

Se pa sedaj poraja vprašanje, kako bodo postopali v primeru najnovejšega zahtevka Kolektorja v višini 200 milijonov evrov. Še posebej, ker višine zneska v javnosti tokrat sploh ne problematizirajo. Za komentar bomo nedvomno povprašali ministrico Bratušek. Ob tem bi se namreč marsikomu tako porajalo vprašanje o tem, če je bila v primeru zahtevka v višini 350 milijonov to le predstava za javnost, da bi upravičili zahtevek v višini 200 milijonov evrov.

Civilni nadzorniki kritični do večstomilijonskih zahtevkov izvajalca del na drugem tiru
V luči višine najnovejšega zahtevka bi bilo nedvomno smiselno tudi opozoriti na oceno s strani civilnih nadzornikov, ki pravijo, da so večstomilijonski zahtevki izvajalca del na drugem tiru neupravičeni. Predsednik projektnega sveta Jadran Bajec je na začetku tega tedna ob predstavitvi osmega poročila o izgradnji projekta povedal, da so “aktualni problemi pri projektu izgradnje drugega tira povezani z medlimi odzivi pristojnega ministrstva in vlade na težave, na katere so opozarjali že v svojih predhodnih poročilih”. “Odsek med Črnim Kalom in Koprom bi moral biti končan že junija lani, imamo problematiko na stroškovnem delu. Veliki zahtevki za dodatna dela so po našem prepričanju neupravičeni, neutemeljeni in do neke mere celo nesramni,” je ta med drugim povedal in opozoril na problematiko nadzora projekta in kakovosti del, ki so opravljena.

Člana projektnega sveta Damir Josipovič je opozoril na problematiko podražitve projekta v luči 350-milijonskega zahtevka, ki je bil s strani Kolektorja CPG naslovljen na nadzornega inženirja DRI. “Ostaja tudi problem, da ni bilo nikoli razčiščeno, zakaj je bilo potrebno tako astronomsko plačilo za pripravo investicijskega programa, ki ga je izdelalo podjetje Deloitte,” je pojasnil Josipovič in med drugim opozoril, da “projekt kljub izboljšavam in določenim premikom na bolje še vedno ne poteka optimalno, posamezne odločitve niso sprejemane transparentno in gospodarno, nekatere prakse so se, medtem ko so vmes že potekale bolje, znova poslabšale”. 

Ko prejmemo odgovor s strani infrastrukturnega ministrstva v zvezi z najnovejšim zahtevkom, ga objavimo naknadno.

A. H.