Javni infrastrukturni projekti v Sloveniji so od nekdaj črne luknje davkoplačevalskega denarja, kjer smo že vajeni, da vedno ene in iste družbe stricev iz nekdanjega Forum 21 projekte dražijo za več milijonov evrov. Že pred časom je država blokirala strateški vstop tujih partnerjev, ki bi pri gradnji sodelovali in potem infastrukturo tudi koristili. Zdaj se je zopet zalomilo pri gradnji drugega tira, kjer Kolektor Stojana Petriča zahteva neverjetni aneks, vreden toliko kot tretjina plačne reforme v javnem sektorju.
Glavni izvajalec del na drugem tiru med Divačo in Koprom Kolektor CPG je na nadzornega inženirja DRI zaradi zapletov pri gradnji v dolini Glinščice naslovil zahtevek za plačilo dodatnih 350 milijonov evrov, poroča STA. 2TDK (zaenkrat) zahtevek označuje kot nerazumen. Skupna investicijska vrednost drugega tira znaša 1,1 milijarde evrov, torej Kolektor zahteva skoraj 30-odstotno povišico celotnega projekta.
Zahtevek je Kolektor na DRI naslovil zaradi domnevnih stroškov, škod in izgub, ki so jih imeli zaradi zapletov v dolini Glinščice, ko naj ne bi mogli graditi po zastavljeni časovnici in so morali dela celo ustaviti, kar je vplivalo na celotno gradnjo. Kot poroča Dnevnik, v Kolektorju priznavajo, da je znesek 350 milijonov evrov visok, a trdijo, da gre za izračune, ki so v skladu z veljavnimi ceniki in po pravilih gradbene stroke.
2TDK zahtevka ne priznava
Z 2TDK-ja so sporočili, da niso podpisali nobenega aneksa, ki draži projekt. “Projekt drugi tir ostaja v finančnih okvirih, ki so opredeljeni v novelaciji investicijskega programa,” so poudarili. Upravičenost zahtevkov po pojasnilih 2TDK-ja sicer obravnava neodvisni zunanji nadzorni inženir, a kot poudarjajo, je zahtevek glede na njim poznane okoliščine nerazumen. “Družba 2TDK skrbno ravna z državnimi sredstvi in odločno poudarja, da ni in nikoli ne bo plačala neupravičenih oz. neutemeljenih stroškov,” so poudarili.
Projekt optimiziran za “črpanje” davkoplačevalskega denarja
Ves projekt drugega tira je bil že od začetka trenutne glave skrbno načrtovan tako, da se iz davkoplačevalskih žepov izžame čim več evrov. Spomnimo, novela zakona o gradnji in upravljanju drugega tira železnice Divača–Koper državi nalaga, da do konca leta 2028 drugi tir zgradi povsem sama, brez zalednih tujih držav in investitorjev, se pravi na plečih davkoplačevalcev.
Spomnimo, da je v finančno zmogljivost za samostojno financiranje projekta drugi tir železniške proge Divača–Koper v reviziji leta 2022 podvomilo že Računsko sodišče, kljub temu pa tako vlada kot takratni Generalni direktor 2TDK-ja Pavle Hevka v tem ne vidita težav.
Aneks ministrica
Ko je oblast prevzela Golobova vlada, še posebej, pa ko je na Ministrstvo za infrastrukturo prišla nazaj Alenka Bratušek, so gradbeni baroni najbrž odpirali šampanjce. Ministrica je bila že iz svojega prvega mandata znana po tem, da je bila izjemno velikodušna z našim denarjem, ki ga je zelo rada delila kolegom gradbenim baronom.
Spomnimo, tik pred kolapsom Šarčeve vlade je skupaj s tedanjim direktorjem 2TDK Dušanom Zorkom družbo Kolektor CGP Stojana Petriča “razveselilo” z aneksom v vrednosti 551.000,00 evra, namenjenem financiranju gradnje začasne obvoznice mimo vasi Beka.
Potem je sledila cela serija aneksov.
Julija 2022 je zaradi nepredvidenih del pri gradnji dostopnih cest za drugi tir Divača–Koper 2TDK z izvajalci, konzorcijem podjetij Kolektor CGP in Euro-Asfalt, podpisal aneks v višini 1,2 milijona evrov brez DDV-ja.
Januarja je prav tako Kolektor CGP z 2TDK podpisal še en “inflacijski” aneks v vrednosti 8,8 milijona evrov.
Letos februarja je 2TDK sklenil tudi dva aneksa s turškim gradbincem Yapi Merkezi: s prvim so rok za dokončanje del, ki so bil predvidena do konca leta 2025, premaknili na konec marca 2026, z drugim pa so sprejeli podražitev, bojda zaradi inflacijskih učinkov. Nova pogodbena vrednost za ta odsek znaša 250.970.313,16 evra brez DDV oziroma za 23,3 milijona evrov več.
Zdaj pa 2TDK zahteva aneks v višini neverjetnih 350 milijonov evrov (oz. 350.000.000,00 evra za lažjo predstavo). Seveda se bosta 2TDK in Kolektor CGP na koncu najbrž pogodila za malce manjšo povišico, da bomo potem lahko davkoplačevalci zadovoljni, da bo višina aneksa “le” 100.000.000,00 evra.
Izčrpavanje proračuna modus operandi javnih infrastrukturnih projektov
Draženje infrastrukturnih projektov, ki jih vodi država, je sicer v času te vlade postal modus operandi. Javna razkritja cene obnov železniških postaj Nova Gorica, Ljubljana in Jesenice vzbujajo sum, da gre v ozadju za kartelne dogovore, ki izčrpavajo davkoplačevalsko blagajno. Med izvajalci projektov najdemo zopet Stojana Petriča (Kolektor CGP) ali Janeza Škrabca (Riko Hiše).
Kako takšni postopki, v resnici potekajo smo pisali tukaj.
I. K.