Na Brdu pri Kranju je v sredo potekala konferenca ravnateljev, minister za šolstvo Jernej Pikalo pa je tam med drugim spregovoril o pripravi nove bele knjige, prizadevanjih za ureditev primarnega kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, prihodnjih strategijah dela z nadarjenimi o problematikah odloženega šolanja, spremembah razširjenega programa, spremembah zakona o vrtcih, o prenovi gimnazijskega programa, največ pozornosti pa je vzbudil z napovedjo o uvedbi predmeta o državljanski vzgoji v srednjih šolah. Za komentar smo povprašali tudi nekdanjo državno sekretarko Mojco Škrinjar, ki pravi, da bi se predmet na srednjih šolah poučeval že nekaj let, če ne bi padla druga vlada Janeza Janše. Poudarila je, da je državljanska vzgoja preozek pojem in da so takrat dejansko želeli uvesti državljansko in domovinsko vzgojo. Kakšna je razlika, pa v nadaljevanju.
Na Brdu pri Kranju je v sredo potekala konferenca ravnateljev, ki se je je udeležilo 450 ravnateljev in ravnateljic, kot poroča STA, pa je zbrane nagovoril tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Kot je zapisano na spletni strani Zavoda RS za šolstvo, se je ta v svojem nagovoru dotaknil več aktualnih tem, med drugim priprave nove bele knjige, prizadevanj za ureditev primernega kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, prihodnje strategije dela z nadarjenimi, problematike odloženega šolanja, sprememb razširjenega programa, sprememb zakona o vrtcih in prenove gimnazijskega programa. Po ministrovih besedah nadaljujejo pripravo bele knjige. “Do zdaj je potekala analitska faza, opravljenih je bilo kar nekaj posvetov, v naslednjega pol leta pa bomo prešli v fazo načrtovanja novih stvari,” njegove besede povzema sporočilo ministrstva.
Pikalova napoved o uvedbi predmeta o državljanski vzgoji v srednjih šolah
Glede sprememb kariernega razvoja učiteljev je Pikalo dejal, da ga želijo na novo usmeriti, češ da bo lahko odgovarjal na izzive 21. stoletja. “Učiteljem želimo dati tudi več avtonomije pri poučevanju in jih dlje časa obdržati v procesu lastnega izobraževanja,” je dejal. Največ pozornosti pa je vzbudila Pikalova napoved, da bo v srednjih šolah uveden predmet o državljanski vzgoji. Potrebo po krepitvi predmetov za državljansko vzgojo v srednji šoli so sicer izpostavili nekateri udeleženci javnega posveta, ki ga je na temo prihodnosti vzgoje in izobraževanja marca pripravilo ministrstvo za izobraževanje. Številni so do napovedi izrazili zadržke, na družbenem omrežju Twitter je Tomaž Štih zapisal, da bodo učili, “kako kršiti ustavo in diskriminirati šolarje”.
Učili bodo, kako kršiti ustavo in diskriminirati šolarje.
— Libertarec (@Libertarec) August 22, 2019
Uporabnik Darko Bulat je zapisal: “Ko komunist napove ‘državljansko vzgojo v šolah’, se pripravite na to, da znova vpeljejo predmet ‘temelji marksizma’ …”
Ko komunist napove “državljansko vzgojo v šolah” se pripravite na to, da znova vpeljejo predmet “temelje marksizma”..
— Darko Bulat (@Darko_Bulat) August 22, 2019
Ideja o domovinski in državljanski vzgoji ni nova
Za komentar smo prosili tudi nekdanjo državno sekretarko Mojco Škrinjar, ki nam je povedala, da ideja o domovinski in državljanski vzgoji v srednji šoli ni nova: “V resnici smo pripravili podlage že v času vlade Janeza Janše 2012. Če vlada ne bi padla, bi se ta predmet poučeval že nekaj let v srednji šoli.” Ob tem Škrinjarjeva poudarja, da so želeli dejansko domovinsko in državljansko vzgojo. Pojem državljanska vzgoja se namreč zdi preozek: “Pomeni formalno stran, znanje o funkcioniranju države in o demokraciji. Domovinska vzgoja državljanstvu podeli smisel in zavedanje o pomembnosti lastnega kulturnega prostora naroda in njegove zgodovine ter posameznikove pripadnosti narodu in kulturi. Domovina vključuje vrednote, čustva in ponos.” Tako se mora domovinska vzgoja po njenih besedah “razlivati” tudi v druge predmete, ki se tako ali drugače dotaknejo države in domovine. “Idejo o predmetu, zasnovanem na vrednotah slovenske države, ki je nastala na podlagi plebiscita 1990 ter po zmagoviti osamosvojitveni vojni, bomo zagotovo podprli,” je še povedala. A kot je razvidno iz objav številnih državljanov na družbenih omrežjih, ne verjamejo socialdemokratu Pikalu, da se bo res vzgajalo o državljanstvu, temveč pričakujejo predvsem ideološko indoktrinacijo mladostnikov na prikrit in hkrati legalen način …
Predmet mora temeljiti na negovanju demokracije in proučevanju treh totalitarizmov, ki so nas prizadeli v 20. stoletju
Škrinjarjevo smo vprašali tudi, kakšne vsebine bi morale biti obravnavane pri takšnem predmetu. Po njenem mnenju so zagotovo najpomembnejše teme o nastanku slovenske države leta 1991, o razvoju in negovanju demokracije in o totalitarizmih, ki so Evropo in Slovenijo težko prizadeli v preteklem stoletju: fašizmu, nacizmu in komunizmu: “Potrebno je tudi obravnavati in preučevati vzroke vseh treh totalitarizmov. To pa zato, da bodo mladi znali prepoznavati znake totalitarizmov in jih preprečevati.” Zelo pomembna je po njenih besedah tudi vzgoja za sodelovanje, ohranjanje kulturne in naravne dediščine Slovencev ter spoštovanja manjšin in negovanja sosedskih odnosov. Temelji slovenske države so zasnovani v slovenski ustavi, ki jo je slovenski narod sprejel ob odločitvi za svojo državo. “Ta odločitev ni bila brez tveganja, niti brez žrtev. Zato mora nastanek tega predmeta slediti načelom slovenske države in Evropske unije, ki je zasnovana na judokrščanskem temelju in katere cilj je bil zagotovitev trajnega miru v Evropi, prostega trga ter spoštovanju človekovih pravic,” je povedala Škrinjarjeva.
Glede uvedbe predmeta o državljanski vzgoji smo poslali novinarska vprašanja tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, a nam do zaključka redakcije niso odgovorili. Njihov odgovor bomo objavili, ko ga bomo prejeli.
Rok Krajnc