Uporabniki omrežja X so opozorili na sporna stališča profesorice Irene Remec, zaposlene na Gimnaziji Piran. Na podlagi njenih zapisov sklepamo, da odkrito podpira domnevni genocid nad (nemškimi) civilisti po 2. svetovni vojni.
Eden od spletnih uporabnikov je na družbenem omrežju X izpostavil, da je bila velika večina Nemcev s strani partizanov postreljena že v mirnem času, torej po koncu 2. svetovne vojne.
Podpora genocidu nad civilisti
Pogovor se nanaša na nemške civiliste, ki so živeli v Celju, Mariboru, Kočevju in tako dalje, ne na oborožene vojaške formacije. Kljub temu je profesorica Irena Remec zapisala, da je to pravilno, “za vse, kar so počeli, in da bi lahko ostali doma”.
Če imate otroke na Gimnaziji Piran – zna biti, da jih je razredničarka in profesorica Irena Remec (@Irena88732617) že radikalizirala. ⬇️
Komunistična indoktrinacija otrok v šolskem sistemu ima resne posledice za celoten slovenski narod, česar se večina ne zaveda. Tonemo. https://t.co/W8JDazIjkT pic.twitter.com/h6eO8fjs4p
— Uroš Raztresen (@UrosRaztresen) September 6, 2025
Remec: Premalo so jih pobili!
Prepričana je celo, da so jih pobili premalo. Iz drugih njenih objav je še razvidno, da podpihuje antisemitski sentiment oziroma deli antisemtiske objave.
Nanjo in na gimnazijo smo naslovili novinarsko vprašanje. Na odgovor še čakamo in bo objavljen po prejetju.
Prilagamo tudi komentar profesorice Irene Remec. Zaradi netočnosti podatkov je potrebno kratko pojasnilo: Remčeva ni navedla katerim “sodelavcem Hitlerja” “janšisti” postavljajo spomenike. Gre za pavšalno, neutemeljeno navedbo. Trditve glede domnevnega genocida v Gazi niso potrjene, zlasti ne s strani mednarodnega sodišča v Haagu. Je pa znano načrtno izpostavljanje palestinskih civilistov s strani Hamasa oziroma njihova uporaba za živi ščit. Prav tako je znano, da v Gazi ni neodvisnih poročevalcev, nekateri pa pri izvajanju zločinov nad civilisti in izraelskimi talci celo odkrito sodelujejo. Remčeva v komentarju poziva k maščevanju, kar odpira vprašanja o etiki in pomenu pravne države ter mednarodnega prava.
Domen Mezeg