Še nedolgo nazaj, v predvolilni kampanji, je Nataša Pirc Musar opletala s t. i. “orbanizacijo” države. To je v začetku predvolilne kampanje očitala Marti Kos, njeni nasprotnici. S tem je pravzaprav le ponovila argument, ki ga je postavil Milan Kučan, in sicer da ne bi bilo dobro, da bi iz ene stranke prišel predsednik vlade, predsednica državnega zbora in predsednica države. Vse to je bilo včeraj pozabljeno. Predsednica države je na obisku pri vzhodni sosedi učila madžarsko predsednico Katalin Novak kegljanja, ločeno pa se je srečala tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom.
Predsednici sta ugotovili, da med državama vladajo dobrososedski odnosi. Madžarska predsednica je tako zapisala: “Ugotavljamo, da je odnos med Slovenijo in Madžarsko odličen. Veseli me, da je naše današnje prijateljsko srečanje prispevalo k njegovemu razvoju. Položaj narodnih manjšin v obeh državah je izjemen in je lahko zgled drugim državam.” Slovenska predsednica se je madžarski kolegici zahvalila za gostoljubje, v ločeni objavi pa zapisala: “Ob uradnem obisku Madžarske sva s predsednico Katalin Novak spregovorili o medsosedskih odnosih, vojni v Ukrajini in drugih temah, ki so pomembne za najini državi.”
Obisk Pirc Musarjeve se je sicer začel s položitvijo venca k spominskem obeležju na Trgu herojev v madžarski prestolnici. Temu je sledil daljši pogovor med predsednicama. Slovenska predsednica je izrazila zadovoljstvo nad rednim političnim dialogom, ki ga državi vzdržujeta, in potrdila, da bo tako tudi v prihodnje. Direktorja Narodne in univerzitetne knjižnice in Nacionalne knjižnice Szechenyi sta v njuni navzočnosti podpisala sporazum o sodelovanju, nato pa sta se predsednici skupaj udeležili slovesnega odprtja razstave prevodov slovenskih književnih del v madžarski jezik, poroča STA.
Debata je nanesla tudi na narodni manjšini, ki prebivata v obeh državah. Slovenska predsednica je v torek obiskala porabske Slovence, kjer je ugotovila, da se kljub izzivom, ki še obstajajo, njihov položaj izboljšuje. Slovenska skupnost na Madžarskem potrebuje pomoč pri prizadevanjih za zmanjšanje stopnje ekonomskih migracij in posodobitev poučevanja slovenskega jezika v Porabju.
Podpora Zahodnemu Balkanu pri integraciji v EU
Obe predsednici sta se prav tako strinjali, da je evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana področje, kjer bosta državi še naprej sodelovali. Nataša Pirc Musar se je zahvalila madžarski predsednici za močno podporo pri dodelitvi statusa kandidatke BiH: “Obe si želiva, da bi se regija čim prej pridružila EU”.
Srečanje z Viktorjem Orbanom
Posebej zanimivo je bilo srečanje s madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki ga levi del slovenske politike pogosto uporablja kot nekakšno strašilo, s katerim grozijo volivcem, kot če ne boste volili nas, bo tudi Slovenija postala Madžarska. Pri tem se pogosto uporablja izraz “orbanizacija”, ki opisuje proces dominacije neke politične opcije v domala vseh porah javne uprave in javnega življenja nasploh. Zveni znano? Slovenija je definicija države, kjer se je zgodilo prav to, a predstavnikov levičarske politične srenje to ne moti, ker javno življenje dominirajo prav predstavniki njihove politične opcije z Natašo Pirc Musar na čelu.
No, ob srečanju z Viktorjem Orbanom je bila slovenska politična folklora očitno pozabljena, pogovori pa resni, nanašali so se na bilateralne odnose, med drugim naj bi izmenjala stališča o vojni v Ukrajini. Madžarski mediji so potrdili, da je Orban govoril o evropski varnosti, pomenu vstopa Zahodnega Balkana v EU, manjšini pa označil za most med državama.
Najpomembneje, na srečanju je poudaril, da sta Slovenija in Madžarska dobri sosedi in da lahko vedno računata druga na drugo.
Gal Kovač