V Sloveniji je bila služba v javnem sektorju vedno mitološka. Slovenec si tam nekje od leta 1945 ne želi biti poslovnež ali obratovodja v kakšni dobri gospodarski družbi, ampak delavec v javnem sektorju, skrit v kakšni pisarni upravne enote, občine ali ministrstva, kjer šefi sploh ne vedo, da njegovo delovno mesto obstaja. Časnik Finance kaže, da bo v prihodnosti služba v javni upravi še bolj čislana. Plače so namreč eksplodirale.
Kot poročajo Finance, je bila lani do oktobra v gospodarstvu realna rast povprečne mesečne bruto plače precej večja kot v javnem sektorju, nato pa so se stvari povsem spremenile: od decembra naprej so plače v javnem sektorju eksplodirale.
Javni sektor je zrasel za devet odstotkov, zasebni le za tri. Le januarja, ko so v javni upravi prvič dobili plače v skladu s plačno reformo, je njihova povprečna plača realno zrasla za kar osem odstotkov glede na januar leta 2024, rast v zasebnem sektorju pa je bila le 2,9 odstotka.
Se pravi, gre za kar trikrat višje zvišanje plač kot v zasebnem sektorju, februarja pa še višja razlika od trikratne: takrat so javni uslužbenci prejeli 8,9 odstotka višje plače, delavci v zasebnem sektorju pa 2,8 odstotka.
Pri tem v članku poudarjajo, da je bila povprečna plača v javnem sektorju že ves čas za okoli četrtino višja kot v zasebnem sektorju, kar pojasnjujejo s tem, da so zaposleni v javni upravi bolj izobraženi, ker ima 60 odstotkov ljudi v javni upravi višjo izobrazbo, le 30 odstotkov pa v zasebnem sektorju.
V letih 2022 in 2023 so se plače v zasebnem sektorju začele približevati plačam v javnem sektorju, razkorak med povprečno javno in zasebno plačo se je zmanjšal na 20 oziroma 21 odstotkov, lani, ko so plače v gospodarstvu hitro rasle, pa se je zmanjšal na 346 evrov bruto (16 odstotkov), to pa je Golobova plačna reforma povsem porušila in v prvih dveh mesecih znaša že 23 odstotkov, kar je 521 evrov bruto.
Več za elito, manj za revne
Finance izpostavljajo tudi, da so se plače funkcionarjev in najbolje plačanim javnim uslužbencem za december višale tudi za tisoč evrov. Kot smo na našem portalu že poročali, so se plače poslancev dvignile tudi od 45 do 50 odstotkov. Za kar 76 odstotkov je predvideno zvišanje plače predsedniku Protikorupcijske komisije (KPK). S tem mu pripada plača v višini 6963 evrov bruto.
Varuh človekovih pravic in predsednik Računskega sodišča RS prejmeta izhodiščno plačo v višini 8072 evrov bruto. Višje plače prejemajo tudi okrožni (od 5832 do 6187 evrov bruto) in okrajni sodniki (5031 do 5497 evrov bruto). Od slabih 55 do 71 odstotkov so višje plače županov. Najvišjo prejme župan prestolnice – 8072 evrov bruto, župan drugega največjega mesta 7609 evrov bruto, najnižjo pa župan občin z do dva tisoč prebivalci (4603 evrov bruto). A kot kaže, višje plače funkcionarjem ne zadostujejo, saj so jim povrhu zagotovili še dodatnih osem dni dopusta.
Na drugi strani pa socialistična vlada ni poskrbela za tiste najbolj ogrožene in podplačane. Kot izpostavljajo Finance, je pri najslabše plačanih v javnem sektorju, ki jim je pred plačno reformo država doplačevala do minimalne plače, razlika med staro in novo plačo po reformi tako majhna (tudi le nekaj evrov ali nekaj deset evrov), da so celotno povišanje dobili že z januarskim dvigom osnovnih plač.
Delavcem v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je plača celo znižala, saj se je iztekel vladni ukrep, s katerim so dobili dodatek v višini do 150 evrov bruto na mesec za povečan obseg dela. Prav tako se pritožujejo policisti in delavci na upravnih enotah.
Kaj je povzročila plačna “reforma”?
Pri vprašanju, ali je bila plačna reforma uspešna ali neuspešna, se je potrebno vprašati predvsem, kaj je skrajno socialistična vlada z reformo sploh želela doseči. Nagrado za privilegiran javni sektor? Ta projekt je bil zaključen uspešno. Višje plače za posebno kasto funkcionarjev in najvišjih delavcev v javni upravi? Tudi ta projekt je bil uspešno zaključen. Kompresija plač? Ostaja na podobnih ravneh kljub višjim plačam za največje zaslužkarje v javni upravi. Diferenciacija privilegiranega sloja javne uprave od zasebnega sektorja? Tudi to jim je uspelo.
Torej je, kar se tiče vladnega strateškega načrta, vladna reforma velik politični uspeh. Uspeli so ohraniti javnoupravno volilno bazo, ki bo še naprej zvesto volila leve stranke. Z dodatnimi davki so kaznovali neposlušno gospodarstvo in samostojno podjetništvo, ki se utaplja v vedno bolj zahtevnih mednarodnih tržnih razmerah. To, da se bodo podražile javne storitve, kot so upravne storitve in vrtci, pa seveda ni problem, s katerim si koalicija beli glavo. Bodo pa na koncu ravno take podražitve povsem izničile povišanje plač v javnem sektorju, iz delavcev v zasebnem sektorju, kjer plače praktično stagnirajo, pa bo naredila reveže.
M. I.