Čeprav se je pred volitvami kot pozitivno izpostavljalo, da bo predsednik vlade postal “energetski čudežni deček”, pa realnost kaže, da to na gospodarstvo ne vpliva blagodejno, kot je morda kdo pričakoval. Podatki namreč kažejo, da so podjetja pričela zmanjševati porabo elektrike, s tem pa ta postajajo manj konkurenčna. Razlog za to so visoke cene elektrike pri nas, kar nas uvršča v zgornjo tretjino držav Evropske unije z najvišjimi cenami. Negativnih trendov ne morejo več spregledati niti na javni RTVS, ki si jo premier tako zelo želel “osvoboditi”, da bi ta o njem poročala čim manj negativno.
Gospodarska zbornica Slovenije je v sredo sporočila, da je bila junijska poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih za petino nižja kot lani in celo za desetino nižja kot junija 2020 med prvim valom pandemije covida-19. Padec porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo največji delež dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu (22 odstotkov), je po njihovo brez primere v zgodovini. “Julijski podatki o razpoloženju v evropskem in slovenskem gospodarstvu pomenijo poglabljanje negativnih trendov v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih dejavnostih,” so ob tem opozorili.
Kako uspešen top manager je Robert Golob, pa je bilo tokrat govora tudi v Dnevniku na javni RTVS, kjer so izpostavili, da povprečna dnevna cena električne energije na slovenski borzi znaša 91,6 evra, kar nas uvršča v zgornjo tretjino držav EU z najvišjimi cenami. Medtem pa imata denimo Švedska in Finska povprečno ceno, ki je nižja od 35 evrov. Splošno znano je, da tako visoke cene elektrike slabo vplivajo na gospodarstvo, še posebej na industrijo. “Podjetja zmanjšujejo porabo elektrike in s tem postajajo manj konkurenčna. Posledice se že kažejo”, je bilo izpostavljeno.
Potem ko je zaradi visokih cen elektrike podjetje Talum, ki velja za največjega zaposlovalca v Občini Kidričevo, ustavilo proizvodnjo primarnega aluminija, so se začela vrstiti številna opozorila. Marko Lotrič, ustanovitelj podjetja Lotrič Meroslovje, je za televizijo povedal, da so na to vlado pričeli opozarjati že lani. “Da sploh ne omenjam podjetja, ki so energetsko visoko potrošna. Za njih pa v Sloveniji nismo našli rešitve, ki bi jim dajala konkurenčno prednost.”
V prvem polletju za 17 odstotkov več stečajev kot lani
Lotrič je pojasnil, da sta pred nami naslednja dva izziva: “En izziv je to, da se gospodarstvo zaradi visokih cen elektrike seli iz Evrope na Kitajsko oziroma na Vzhod. Drugi izziv pa, kar lahko opažamo letos, pa je, da se proizvodnja v Sloveniji zaustavlja ali pa se seli celo v evropske države.” Na odziv gospodarstva na visoke cene elektrike, po poročanju RTVS, kaže tudi podatek, da je “bilo letos v prvem polletju kar 17 odstotkov več stečajev podjetij in le štiri odstotkov novoustanovljenih v primerjavi z istim obdobjem lani”.
Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, pravi, da lahko vlada s sprejemanjem “primernih ukrepov poskrbi, da bo v nadaljevanju leta glede na trenutne cene, ki so na trgu električne energije, to regulacijo tudi zniža”. Ni pa le elektrika tista, ki predstavlja težavo, saj so denimo plače vedno bolj obremenjene. “Podjetja, če hočemo biti konkurenčna, moramo najprej ponuditi dobro poslovno okolje in dobre plače,” je bil jasen Lotrič. V jesenskih mesecih pa je pred nami tudi izziv na področju cen plina. “Veleprodajne cene na evropskih borzah so precej nižje od zajamčenih v Sloveniji.”
N. Ž.