Nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po osmih dneh od razkritja afere, da je postal izvršni direktor za informacijsko transformacijo pri družbi BTC v zameno za podelitev frekvenc za mobilno tehnologijo 5G v času ministrovanja, podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na mestu izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC. V soboto je izstopil tudi iz stranke SMC.
Nedavno je prek Facebooka nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar objavil informacijo, da je postal “izvršni direktor za informacijsko transformacijo” pri družbi BTC, kar je objavila tudi večina medijev. Kmalu zatem je portal Požareport razkril, da si je Koprivnikar še kot minister na koruptiven način zagotovil to službo.
Po poročanju portala Požareport je Boris Koprivnikar namreč še kot minister za javno upravo, ki naj bi takrat opravljal le še tekoče posle, 1. junija, tj. dva dni pred parlamentarnimi volitvami, brez javnega razpisa in brezplačno družbi v zasebni lasti BTC d.d. podelil frekvence za mobilno tehnologijo 5G. Frekvence sicer podeljuje Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (Akos) in za primerjavo: leta 2014 so na dražbi frekvence za mobilno telefonijo v Sloveniji dosegle ceno 148 milijonov evrov. To pa se ni moglo spremeniti čez noč, pač pa je od Koprivnikarja terjalo skrbno in dolgotrajno načrtovanje. Pri vsem tem mu je stala ob strani in pomagala Stranka modernega centra pod vodstvom Mira Cerarja. Za omenjeno stranko je že zdavnaj postalo jasno, da nikakor ni etična in moralna stranka, za kakršno se je prodajala pred volitvami leta 2014, pač pa je pravo leglo kriminala in korupcije.
Šlo je za premišljeno in dobro načrtovano dejanje
Kot poroča Požareport, je Koprivnikar že leta 2016 po skrajšanem postopku spremenil zakon o vladi tako, da je Akos prešel pod ministrstvo za javno upravo, še istega leta pa je za vršilko dolžnosti direktorice Akosa predlagal Tanjo Muha, kandidatko SMC za predstavnico četrtne skupnosti v Ljubljani, in kot predsednika sveta Akosa vsilil nesojenega poslanca Aleša Ivkoviča. Skladno s tem je spremenil tudi 181. člen zakona o elektronskih komunikacijah, ki mu je omogočil, da sam sebi podeli pravico vladi predlagati direktorja Akosa, kar je bila pred spremembo sicer pristojnost sveta omenjene agencije, spremenil je tudi 53. člen zakona, ki mu omogoča, da frekvence 5G podeli brez javnega razpisa za 3 leta, pred tem bi jih lahko za maksimalno 3 mesece, ter 185. člen istega zakona, ki novega direktorja Akosa obvezuje, da na agenciji zaposli svojega predhodnika.
Ves čas so mu ob strani stali kadri SMC
S pomočjo Ivkoviča je tako ponovil razpis za direktorja Akosa in prek menjave članov komisije pri uradniškem svetu na vrh nastavil Tanjo Muha. Aprila 2018 je ta izvedla javno razpravo, ki je trajala le 16 dni, namesto zakonsko predvidenih 30 dni. 3 dni po skrajšani javni razpravi je BTC že prejel prve začasne frekvence, 28. maja pa so bile izdane odločbe za podelitev mobilne frekvence. 26. septembra je nato Koprivnikar na Facebooku objavil, da je postal “izvršni direktor za informacijsko transfromacijo družbe” pri BTC d.d.
Smo davkoplačevalci plačali strošek njegove zaposlitve v BTC?!
V ozadju kadrovskih rošad v času koprivnikarjevanja na MJU se je neprenehoma prelival tudi denar davkoplačevalcev na zasebne račune BTC. Kot navaja Požareport, je bilo v trinajstih letih pred prihodom Koprivnikarja na vrh MJU iz tega ministrstva na BTC nakazanih vsega skupaj 54.708,61 evra, tj. povprečno 350 evrov mesečno, kot so še izračunali pri portalu. V času koprivnikarjevanja pa je bilo nakazanih skupno 832.339 evrov denarja davkoplačevalcev. Lahko se le vprašamo, če je Koprivnikar tako direktno nakazal vrednost stroškov svoje zaposlitve bodočemu delodajalcu?
C. Š.