“Ugotavljamo, da bi se v naši državi rado o vsem odločalo brez tistega, o katerem dejansko sploh govorimo. To se mi zdi povsem nedemokratičen način dela (če bodo ti zakoni sprejeti), zato pričakujemo resne spremembe, po možnosti celo umik teh zakonskih predlogov. Prav tako se ne moremo izogniti resnemu pomisleku, da je pri tej odločitvi resnično prišlo do čistega političnega boja proti KGZS. Ta sprememba, ki se zdaj nakazuje, bo negativno vplivala na slovensko kmetijstvo,” meni nekdanji minister in trenutni direktor KGZS Jože Podgoršek.
Spomnimo: Vlada Roberta Goloba svoj lastni interes postavlja pred dobro malega človeka. V svoji mržnji do podeželja se je tokrat brutalno znesla nad Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Organizacija bo letos praznovala rosnih 25 let, kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa jo bo evtanazirala. Gre za dejanje brez kančka občutka za slovenskega kmeta, ki bo ostal brez največje nevladne organizacije kmetov s preko 110.000 obveznimi člani.
V ozadju je golo politično maščevanje, ker je lansko leto SDS z nekdanjim kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom demokratično (z volitvami) prevzela nadzor nad zbornico. Živimo pač v demokraciji, kjer se interese uveljavlja z demokratičnimi mehanizmi. Svoboda bo Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije odvzela kmetijsko svetovalno službo ter jo posledično kadrovsko in finančno izstradala. To pa pomeni močan udarec zlasti za slovenskega kmeta.

Komentar nekdanjega ministra in sedanjega direktorja KGZS Jožeta Podgorška:
“Mi res obžalujemo, da je kmetijsko ministrstvo sprejelo takšno odločitev – da so zakoni tako rekoč nastajali v tajnosti. Mislim, da nobena od nevladnih organizacij, ki so ključne na področju kmetijstva in razvoja podeželja, pri tem ni sodelovala (zbornica, sindikat, zadružna zveza, slovenska podeželska mladina itd.). In to kljub temu, da je ministrica obljubila, da bo vključila zbornico v pripravo zakonodaje od izhodišč dalje … To je bila obljuba ministrice!
In obljuba je bila prelomljena. Na prvem sestanku z novim vodstvom na ministrstvu smo se o tem delu dogovorili, ampak kot kaže, je bila to zgolj obljuba. Na naslednjem sestanku, ko smo videli izhodišča za novo zakonodajo, so bila le-ta po principu kazal iz knjige, brez same vsebine. Vedeli smo, kaj naj bi se spreminjalo, nismo pa vedeli, kako. Zato je bilo v tisti fazi nemogoče dajati kakršnekoli predloge, ker nismo vedeli, na kakšen način se bodo predlogi vseh teh zakonov pripravljali.
In doživeli smo hladen tuš, ko smo prosili, da nas vključi zraven. Tedaj so rekli, da bomo vključeni v zakonodajo takrat kot vsi ostali, ko bo zadeva objavljena na e-demokraciji. To se je zgodilo v ponedeljek in torek, Zakon o zaščiti živali še čakamo in naj bi bil vsak čas objavljen. Skrbi pa nas zelo kratek rok za odziv. To, da je za sedem zakonov na e-demokraciji dodeljen rok enega meseca, je nedopustno, nesprejemljivo. Gre za norčevanje iz vseh deležnikov.
Če je ministrstvo pol leta pripravljalo zakonodajo, pa sedaj pričakuje, da bo bomo konstruktivne predloge podali v roku enega meseca (v primeru zbornice), in vse zakone predstavili na vseh organih same zbornice? To je nemogoče narediti! Takšen način dela, kot si ga je zadalo ministrstvo, je v tem delu nesprejemljiv. Zahtevali bomo daljši rok za javno obravnavo, da bomo lahko podali bolj konstruktivne komentarje.
Glede samih zakonskih predlogov: tudi mi smo še v fazi branja, ampak kljub temu lahko v primeru zakonov rečemo, da je marsikaj v njih problematično. Posebej se nam zdi problematičen del, ki kaže na usmeritev tega ministrstva v tem trenutku (tudi širše vlade), kjer se, v različnih členih različnih zakonov, izključujejo lastniki živali, kmetijskih zemljišč in gozdov iz procesa odločanja. V naši državi se bo, kot kaže, o vsem odločalo brez lastnikov.
Na terenu se bodo delale kontrole, ne da bi bil lastnik sploh obveščen, da je nek kontrolor na njegovi njivi. Ko se bodo načrtovali gozdno-gojitveni načrti, se bo to delalo po predlogu zakona – brez lastnikov, kajti ukinjajo se sveti območnih enot zavodov za gozdove, kjer so bili obvezni člani tudi lastniki gozdov. Sedaj se zadeve prenaša na strokovne odbore, za katere še nihče ne ve, kdo bo v njih sodeloval. Ugotavljamo, da bi se v naši državi želi o vsem odločati brez tistega, o katerem dejansko sploh govorimo. To se mi zdi povsem nedemokratičen način dela (če bodo ti zakoni sprejeti), zato pričakujemo resne spremembe, po možnosti celo umik teh zakonskih predlogov.
Naslednja zelo problematična zadeva – edini zakon, ki je bil na Svetu za kmetijstvo in podeželje (posvetovalni organ ministrice), tudi vsebinsko predstavljen, je bil Zakon o kmetijskih zemljiščih, v katerem je bil predlog o absolutni predkupni pravici države pri nakupu kmetijskih zemljišč. In ker smo takrat vsi odločno odreagirali – da je nesprejemljivo, da se o tem sploh pogovarjamo – samo tega člena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih ni, je pa vsa podlaga za to, da se kadarkoli lahko vrne nazaj.
Kajti ostaja bistveni dvig spremembe namembnosti pri gradnji na kmetijskih zemljiščih (za 10 in več kratnik). Če je doslej nekdo za “malce večjo hišo” plačal tri tisočake za spremembo namembnosti, bo ta sedaj znašala preko 30 tisočakov za to isto in enako hišo. Še bolj problematično za nas pa je, da se pri porabi sredstev (iz spremembe namembnosti, ki so ločena namenska proračunska sredstva) po novem za porabo teh sredstev dodaja nakupe kmetijskih zemljišč s strani Republike Slovenije. Tega doslej ni bilo in sredstva se niso smela porabljati v ta namen …
Vse je nastavljeno tako, da se lahko sporni člen kadarkoli vrne nazaj. Zato bomo jasno nasprotovali tej sodobni nacionalizaciji, četudi je ključni del člena umaknjen, saj nastavek za to še vedno ostaja v zakonu. Pričakujemo (ker je odprt tudi Zakon o gozdovih), da umaknejo člen o predkupni pravici države pri večjih gozdnih posestih. Kajti tudi kmetje bi radi kupovali večje gozdne posesti, pa jih dejansko ne morejo. Kajti, kot kaže, ima država vedno dovolj denarja. Tudi o Javni službi kmetijskega svetovanja je treba spregovoriti.
Razočaran sem nad tem delom – nad tem, kar je ministrstvo naredilo. Kot že rečeno, je odprt Zakon o gozdovih, pa se ne spreminja javna služba v gozdarstvu (Zavod za gozdove z vsemi območnimi enotami ostaja). Po drugi strani pa se javna služba na področju kmetijstva ukinja oziroma prenaša na ministrstvo, vendar ne verjamem, da je Zavod za gozdove bolj učinkovit pri poenotenju vseh območnih enot, kot je bila koordinacija javne službe kmetijskega svetovanja iz zborničnega urada.
Prav tako se piše nov Zakon o zdravju živali. In tudi v njem se ohranja stara dikcija/ureditev (glede veterinarskih služb, koncesij in javnih nalog na področju veterinarstva ter zagotavljanja zdravja živali). Ob tem naj dodam, da so veterinarske organizacije na področju veterinarstva še manj koordinirane (so samostojni veterinarski subjekti), kot je kjerkoli drugje (denimo na javni službi v gozdarstvu, ali kot je bilo sedaj v javni službi na področju kmetijstva).
Ostaja pa ravno tako enako, kot je bilo do sedaj na področju čebelarstva, kar vse podpiramo. V tej luči se ne moremo izogniti resnemu pomisleku, da je pri tej odločitvi resnično prišlo do čistega političnega boja proti KGZS. In lahko rečem, da to, kar so očitali ob mojem imenovanju za predsednika – da bomo politično prevzeli zbornico, moram reči, da v treh mesecih nismo z enim dejanjem, stavkom, ravnanjem, nakazali na to, da se gremo politični boj proti ministrstvu.
Smo se usklajevali, smo se vsebinsko pogovarjali, tudi popuščali, ravno zaradi tega, da smo bili konstruktivni sogovorniki, da ne bi kdo pomislil, da smo proti nečemu samo iz političnih razlogov. Sedaj pa se je ministrstvo (politika) odločila za politični boj proti zbornici in mi obžalujemo takšno ravnanje. Ponovno gre za napačen boj na napačnih plečih. Pričakujemo, da bomo zakon o kmetijstvu ustrezno spremenili, na način, da bo javna služba kmetijskega svetovanja delovala enako učinkovito, kot je delovala sedaj preko javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Uporabili bomo vsa sredstva, da preprečimo sprejem takšnega zakona, ki je sedaj predlagan. Ta sprememba, ki se zdaj nakazuje, bo negativno vplivala tudi na slovensko kmetijstvo. Prepričan sem, da bodo s takšno reorganizacijo, kot je sedaj predvidena, veliko stroke izgubili tudi slovenski kmetje.”
Domen Mezeg