“Sedanja oblika zbornice je zadnji branik slovenskega kmetijstva in zato je prav, da poskušamo takšno zbornico tudi v bodoče ohraniti. Sicer, če gremo na prostovoljno članstvo, se resno ogroža zbornični del, ki ga ne smemo mešati z javno službo kmetijskega svetovanja,” opozarja Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je v oddaji Tema dneva poudaril, da predlagane spremembe posegajo v jedro delovanja zbornice, ki zastopa interese slovenskih kmetov.
V četrtek je v DZ potekala prva obravnava predloga novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki predlaga odpravo obveznega članstva. Kmetijske organizacije menijo, da spremembe ogrožajo prihodnost slovenskega kmetijstva, gozdarstva in prehranske varnosti, ter opozarjajo, da novela slabša položaj kmetov in ogroža interese potrošnikov.
“Zbornica zagotavlja pravno pomoč, finančne nasvete in celovito presojo pobud z vidika celotnega kmetijstva. V lanskem letu smo opravili preko 1500 pravnih svetovanj, ki so za kmete brezplačna. Takšna podpora je ključna, saj kmetje pogosto nimajo sredstev za drage pravne storitve,” je pojasnil.
Zbornica iz naslova obveznega članstva letno pridobi približno 2,5 milijona evrov, kar predstavlja polovico njenega proračuna. Povprečni letni prispevek posameznega kmeta znaša zgolj 22 evrov letno, kar Podgoršek opisuje kot “simbolični znesek za storitve, ki jih kmetje prejemajo“. Preostali del proračuna zbornice izhaja iz javne službe kmetijskega svetovanja in uspešnega pridobivanja sredstev iz domačih in mednarodnih projektov.
“Zbornični prispevek je ključen za ohranjanje reprezentativnosti. Če preidemo na prostovoljno članstvo, bo zbornica postala le še ena izmed mnogih organizacij, ki bo zastopala interese le manjšega dela kmetov oziroma izključno članov,” je opozoril Podgoršek. Dodal je, da bi takšna sprememba zbornico spremenila v panožno organizacijo, ki ne bi več celostno zastopala interesov vseh kmetov in lastnikov gozdov.
Primeri iz tujine in zgodovinska perspektiva
Podgoršek je poudaril, da sistem obveznega članstva ni novost in da temelji na uspešnih modelih iz tujine. “Naša zbornica je bila ustanovljena po vzoru avstrijske koroške zbornice, ki že desetletja dokazuje svojo učinkovitost. Podobni sistemi delujejo v Franciji, na zahodnem delu Nemčije in na Hrvaškem, kjer so po poskusu prostovoljnega članstva leta 2012 ugotovili, da vlada brez reprezentativnega sogovornika ne more učinkovito sodelovati s kmeti. Leta 2018 so zato znova uvedli obvezno članstvo,” je pojasnil.
“Zelo enostavno je porušiti sistem, ki deluje že 25 let, a ga je zelo težko znova sestaviti,” opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Javna služba kmetijskega svetovanja ostaja v zbornici
Poleg vprašanja članstva je bil v ospredju tudi predlog, da bi javno službo kmetijskega svetovanja prenesli neposredno pod ministrstvo. Podgoršek je razkril, da so po pogajanjih z ministrico dosegli dogovor, da ta služba ostane v okviru zbornice. “Javna služba kmetijskega svetovanja je pomemben del našega delovanja. Po 25 letih potrebujemo prenovo, saj se pojavljajo nove metode kmetovanja, kot je uporaba dronov, in potreba po specializiranih znanjih. Veselimo se delovne skupine, ki bo naslovila ta vprašanja,” je dejal.
Ohranjanje neodvisnosti in reprezentativnosti
Podgoršek je spomnil, da je bila odločitev za ločitev javne službe kmetijskega svetovanja od ministrstva sprejeta že leta 1997, v času priprav na vstop Slovenije v Evropsko unijo. “Takrat je Evropska komisija zahtevala, da se svetovalna služba loči od dnevne politike. Slovenija se je odločila za avstrijski model, ki se je izkazal za enega boljših v Evropi,” je poudaril. Dodal je, da je premoženje, povezano z javno službo, v lasti zbornice, kar dodatno otežuje morebiten prenos na ministrstvo.
T. B.