Skoraj dve tretjini volivcev ocenjujeta, da vlada dela neuspešno. Provladna anketarska hiša je izmerila, da je takšnih ljudi kar 62,6 odstotka. Rezultat je sicer nekoliko boljši kot prejšnji mesec. Manjše povišanje je precej nenavadno, saj je do tega prišlo ob odsotnosti večjih vladnih uspehov ali sprememb v posamičnih strankah na oblasti. Za komentar smo povprašali profesorja na Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Matevža Tomšiča, ki pravi, da gre za običajna nihanja v razpoloženju volivcev.
“Potrebno se je zavedati, da še vedno velika večina tistih, ki so odgovarjali, ocenjuje delo vlade kot neuspešno. Teh je skoraj dvakrat toliko,” je povedal sociolog Matevž Tomšič. Manjših povečanj v popularnosti vlade ne pripisuje delu ali nedelu le-te, temveč običajnim nihanjem v razpoloženju volilnega telesa. “Zakaj ljudje tako ocenjujejo kot ocenjujejo? V ozadju niso vedno neke racionalne vzročno-posledične povezave,” je dodal.
Tomšič še pojasnjuje, da bi k odločitvam anketiranih navsezadnje lahko prispeval tudi predpraznični čas, ko so ljudje nekoliko bolj optimistični.
Golobov predpraznični poskok
Vlada Roberta Goloba je novembra dosegla rekordno nizek rezultat. Kot uspešno jo je po anketi Ninamedie ocenjevalo zgolj še 28 odstotkov, poroča Dnevnik. Mesec dni kasneje ista anketarska hiša, v odsotnosti oprijemljivih uspehov, ki bi jih lahko pripisali vladi, zabeleži 5-odstotno povečanje odstotka oseb, ki menijo, da vlada dela uspešno. V isti meri se je tudi znižalo število ljudi, ki meni, da je vlada neuspešna.
Trenutno merijo, da 33,6 odstotka vprašanih ocenjuje delo vlade kot uspešno, 3,9 odstotka se ni znalo izreči, 62,6 odstotka pa jih meni, da vlada dela neuspešno. Izmed vladnih strank je po tej anketi Gibanje Svoboda pridobilo največ, kar sedem odstotkov podpore. Podprlo bi jo 16 odstotkov prebivalstva, medtem ko bi Socialne demokrate podprla 8,1 odstotka volivcev, Levico pa 6,4 odstotka. Anketa je namerila 12,6-odstotno podporo stranki Demokrati, ki jo vodi Anže Logar, in 10,3-odstotno podporo stranki Vladimirja Prebiliča. Opozicijski stranki sta po omenjeni anketi izgubili nekoliko podpore.
Glede povečanj podpore vladnim strankam odgovarja: “Tukaj spet ni bilo nekih zelo velikih sprememb. Sploh ker je omenjena anketa pomešala merjenje podpore aktualnim strankam in novim strankam, celo namišljene stranke so se pojavile, denimo stranka Vladimirja Prebiliča.”
Merjenje popularnosti novega obraza
K prepričanju, da provladne anketarske hiše pravzaprav bolj ustvarjajo javno mnenje, kot pa ga vodijo, pripomore tudi odločitev, da se na seznam strank uvrsti tudi stranko Vladmirja Prebiliča, kljub temu, da ta še sploh ni napovedal udeležbe na državnozborskih volitvah. Ta zaenkrat ostaja na ravni špekulacij, saj je ista anketarska hiša pred nekaj meseci preverjala, kakšno nadaljnjo politično pot bi moral Prebilič sploh izbrati.
Kako torej sploh merijo stranko, ki ne obstaja? “To se mi zdi malce problematično. Na seznamu strank je tako stranka Vesna, za katero je Prebilič kandidiral na evropskih volitvah, potem pa je še neka stranka Vladimirja Prebiliča zraven. Takšne ankete zgolj vnašajo zmedo med anketirance,” ocenjuje Tomšič. Pravi, da je takšne podatke potrebno jemati z rezervo.
Kot pojasnjujejo v Dnevniku, je anketarska hiša Ninamedia ubrala takšen pristop, da bi zajela nastajajoča politična gibanja in že ustanovljene stranke, ki se bodo verjetno potegovale za glasove volivcev na državnozborskih volitvah.
“To lahko razumemo tudi kot neke vrste promocijo določenega politika. Sklepali bi, da bi lahko bil predviden (Prebilič, op. a.) kot eden izmed novih obrazov,” še meni Tomšič.
Ž. K.