Predstavniki Ukrajine in ZDA se bodo danes sestali v Savdski Arabiji, kjer bodo potekali pogovori o možnosti končanja vojne v Ukrajini. Ukrajinska stran upa, da bo srečanje pripomoglo k zgladitvi odnosov z Belo hišo. Prizadevajo se za zagotovilo, da prihajajoči mirovni proces na ravni ZDA–Rusija ne bo predstavljal eksistencialne grožnje za Ukrajino.
“Nasvet za Ukrajino je, da se preprosto uskladi z Združenimi državami,” je za Kyiv Independent poudaril veleposlanik Kurt Volker, nekdanji posebni predstavnik ZDA za ukrajinska pogajanja (2017–2019) in nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu (2008–2009). Volker je izrazil skrb, da je vsak udarec proti ZDA kontraproduktiven, saj dodatno slabi že tako krhke odnose.
Kljub temu usklajevanje ni lahka naloga. Ameriška administracija je javno kritizirala Ukrajino, njenega voditelja Volodimirja Zelenskega označila za diktatorja in celo prekinila ključno izmenjavo obveščevalnih podatkov, kar neposredno vpliva na sposobnost Kijeva, da se brani pred rusko agresijo. Na vrhu dnevnega reda v Džidi je tudi dogovor o mineralih, čigar podpis je zastal po neuspešnem srečanju med Zelenskim in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v ovalni pisarni.
V prizadevanju, da bi dokazal resnost glede miru in spodbudil Washington k obnovitvi vojaške pomoči ter izmenjavi obveščevalnih podatkov, naj bi Kijev predlagal delno prekinitev ognja. Ta bi zajemala prepoved napadov brezpilotnih letal, raket dolgega dosega in sovražnosti v Črnem morju. Ameriška delegacija, ki jo sestavljajo državni sekretar Marco Rubio, svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz in Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff, pa po navedbah virov morda namerava izsiliti dodatne koncesije od Ukrajine. V Kijevu se zavedajo, da brez jasne podpore ZDA mirovni pogovori z Rusijo niso mogoči. Vir iz predsednikovega urada je o pričakovanjih dejal: “Upamo, da bomo končno slišali, kaj si Američani želijo od pogajanj.”
Zanimivo je, da Zelenski, ki se je v Džido pripeljal 10. marca na srečanje s prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, ne bo del uradne ukrajinske delegacije. To bo vodil njegov tesni sodelavec Andrij Jermak, spremljali pa ga bodo zunanji minister Andrij Sibiga, obrambni minister Rustem Umerov in polkovnik Pavlo Palisa.
Čeprav bi morebitna ponovna pridobitev ameriške podpore pomenila korak naprej, pogajanja o koncu vojne še zdaleč niso blizu. Trumpova retorika nakazuje težavno pot. Njegove izjave, da je prihodnost Ukrajine negotova in da ga bolj kot suverenost države zanimajo njeni mineralni viri, v Kijevu vzbujajo zaskrbljenost.
Oleksandr Merezhko, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, je poudaril, da bo optimističen izid pogovorov zgolj vrnitev odnosov na pravo pot ter zagotovilo, da bodo ZDA v prihodnjih pogajanjih upoštevale ukrajinske interese. Kljub temu da se vojna odvija na evropskih tleh, je celina izključena iz mirovnih pogajanj. Glavna tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho je za Kyiv Independent izjavila: “Na vseh ravneh smo poudarili, da je v interesu Ukrajine, Evrope in tudi ZDA, da se Ukrajino postavi v položaj moči pred začetkom mirovnih pogajanj.”
T. B.