Urednik Mladine Gregor Repovž je pred tremi leti, ko je v Slovenijo vdrl prvi migranstki val, širokosrčno pozdravil ilegalce: “Dobrodošli, novi sodržavljani! Od tam prihajajo naši bodoči prijatelji, sošolci naših otrok, žene in možje, svaki in zeti …” Ko je zapisal, da prihajajo raznolikost, nova hrana in čudovite restavracije, je verjetno želel izpasti intelektualec, ki je videl dobršen del sveta, a ob dejstvu, da se je namesto “čudovitih restavracij” pojavil le “frizeraj na fuš” v nekdanji tovarni Rog, je izpadel kvečjemu bedak z ukrivljeno hrbtenico, nekakšen slovenski Kvazimodo, ki želi ugajati svojim levičarskim gospodarjem.
Eden izmed tistih, ki so z odprtimi rokami pozdravili migrante, ki so leta 2015 prvič vdrli v slovenski prostor brez kakršnih koli dokumentov, nekateri izmed njih pa so dokazano sejali smrt po evropskih mestih, je bil tudi urednik Mladine Gregor Repovž. 23. oktobra 2015 je tako v levičarskem trobilu zapisal: “Dobrodošli, novi sodržavljani! Učimo se torej o Siriji in Afganistanu, Eritreji in Iraku … Od tam prihajajo naši bodoči prijatelji, sošolci naših otrok, žene in možje, svaki in zeti, prva generacija bo še močno zaznamovana, druga pa bo predvsem skrbela, da čim manj ‘njihovega’ utone v pozabo. Prihaja raznolikost, prihaja učenje za nas in zanje, skupni prazniki, enkrat njihovi, enkrat naši. A vseeno. Prihajajo nova hrana in čudovite restavracije pa literatura, glasba in seveda kakšna navada, ki se ji bomo čudili – oni naši, mi pa njihovi. Kar predstavljajte si, kako bodo debelo pogledali, ko bodo prvič videli na primer kurente.”
Repovž, kje so te “čudovite restavracije”?!
Če je želel Repovž izpasti intelektualec ali celo nekakšen slovenski Nostradamus, danes vidimo, da je izpadel predvsem bedak, ki se mu o nevarnosti, ki so jo v Evropo prinesli migranti, ni niti sanjalo. Ali še huje – lažnivec, ki je v svojem levičarskem trobilu načrtno zavajal Slovenke in Slovence, da migranti pomenijo nekaj dobrega, čeprav se je izkazalo, da je danes Evropa nevarna tako, kot ni bila že stoletja. Repovž, kje so danes ta nova hrana in čudovite restavracije, ki si jih napovedoval s prihodom ilegalcev? O tem niti duha ne sluha. In če je med to njegovo napovedjo zadišalo po delavnosti, ki jo je želel pripisati ilegalcem, je danes prišlo grenko spoznanje, da so migranti v veliki večini lenuhi, ki živijo na račun pridnih slovenskih rok – davkoplačevalcev. Da vsak migrant stane slovenske državljane najmanj (!) 1.963 evrov mesečno, je ugotovilo celo Računsko sodišče RS. Kar je naravnost nesprejemljivo, predvsem pa je žalostno, da po drugi strani slovenski delavec, ki je 40 let garal in plačeval vse prispevke in davke, prejema samo okrog 500 evrov pokojnine. Šele štirje slovenski upokojenci so torej enakovredni enemu ilegalcu. Kje je tukaj pravica?
Od literature samo Koran …
Da je Repovž v celoti zgrešil s svojim pisunstvom, potrjuje še ena njegova “cvetka” – literatura. Ste slišali za kakšen literarni prvenec, ki bi ga migranti prinesli s seboj? Ali ki bi celo nastal v Sloveniji? Smo pa (pre)večkrat zasledili omembo Korana, ki se ga islamisti držijo kot pijanec plota in s katerim opravičujejo svoje nedopustno vedenje v državi, ki jih je sprejela, ne da bi se očitno sploh zavedala, v kaj se spušča. Bo že držalo, da največja literarna dela nastanejo takrat, ko avtor trpi v pomanjkanju. V Sloveniji torej ilegalci nimajo pogojev za literarne presežke, se jim godi preveč dobro … Je pa Repovž “zadel” vsaj v delu, kjer je zapisal, da bo prišla z njimi kakšna navada, ki se ji bomo čudili. Res je, nasilje nad ženskami, posilstva, umori, razgrajanje, burke na cesti in burkiniji na kopališčih, priklanjanje Alahu sredi Bleda … Seznamu sploh ni videti konca.
Repovž je sicer že tolikokrat brcnil mimo, da ga verjetno že levičarski kolegi jemljejo z rezervo. Samo spomnimo se fiaska s čakalnimi vrstami – te so po njegovem dokaz, da je zdravstvo dostopno vsem?!, ter z njegovo napovedjo, da Slovenija vojske sploh ne potrebuje, češ “zakaj se ne bi sprijaznili z dejstvom, da ne moremo imeti vojske, da smo premajhni? Saj smo se vendar odločili za majhno državo. In s tem ni nič narobe. Le malo samozavesti je treba”. Zaradi takih in podobnih izpadov postaja nekakšen Damjan Murko slovenskega novinarstva.
J. G.