Bralci so nas opozorili na razsipno javno naročilo Banke Slovenije, ki vključuje prenovo in opremo prostorov na Cankarjevi 1, torej v sosedni stavbi ob njenem sedežu (Slovenska 35). 6 nadstropij poslovne stavbe bodo tako zasedale ekskluzivno opremljene pisarne, v 7. nadstropju pa se bo nahajal celo razkošno opremljen fitnes. Očitno se bodo centralni bankirji v službi imeli na račun davkoplačevalcev bolje kot gostje prestižnega Hotela Slon nasproti!
Kot izhaja iz razpisa, želi Banka Slovenije prenoviti in opremiti svoje prostore na Cankarjevi 1 v Ljubljani, ti obsegajo vhod iz pritličja ter osem nadstropij nad njim, načrt prenove in opreme prostorov pa so pripravili v arhitekturnem biroju Sadar in Vuga, ki velja za enega najinovativnejših in verjetno tudi najdražjih v Sloveniji. Naročilo je, milo rečeno, razsipno, saj med drugim vključuje naročilo ekskluzivnih dobro oblazinjenih sedežnih garnitur v obliki Julijskih Alp, da pa vzdušje v luksuznih prostorih ne bo preveč monotono, bodo te morale biti dobavljene v kar pet različnih oblikah. Luksuzno opremljene prostore, namenjene posedanju, bodo gotovo lepo dopolnili tudi naslanjači v obliki Triglava.
Tudi pri mizah ne nameravajo varčevati, odločili pa so se za dve različni oblikovni rešitvi. Mizica Bled v obliki Blejskega jezera bo sestavljena iz jekla, mizica Bohinj v obliki našega največjega jezera pa bo transparentna, površina namreč sestoji kar iz monolitno vlite plošče iz epoksidne smole, debele kar 10 centimetrov.
Se bodo centralni bankirji kar med delovnim časom sproščali v fitnesu?!
Da slovenski centralni bankirji res ne poznajo meja, ko gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja, pa dokazuje tudi dejstvo, da bo v 8. in najvišjem nadstropju polno opremljen fitnes center z vrhunskim razgledom na staro mestno jedro in Ljubljanski grad.
Pri vsem tem je zanimivo, da se je od leta 2003, ko je bilo na Banki Slovenije zaposlenih 394 ljudi, to število do leta 2017 povečalo na kar 443 zaposlenih, in to kljub temu, da smo v tem času vstopili v evroobmočje in je večino nalog s področja monetarne politike prevzela Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu.
Zavor pri zapravljanju ne pozna niti Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu
V članku, objavljenem na spletni strani Mises Institute, so ravno ta teden opozorili, da so se izdatki Evropske centralne banke med letoma 1999 in 2017 povečali s 132 milijonov evrov letno na kar 1,09 milijarde evrov letno – povprečno so zrasli kar za 12,4 odstotka letno, pa pri tem izgradnja luksuzne poslovne stavbe v Frankfurtu sploh ni vključena. Pri izdatkih osebje predstavlja 90 odstotkov, število zaposlenih pa se je od leta 2012 kar podvojilo: s 1.638 na 3.384. Tudi njihove plače vztrajno rastejo, povprečna plača evropskega centralnega bankirja je leta 1999 znašala 83.364 evrov letno, do leta 2017 pa se je povišala na kar 158.171 evrov letno. Vse meje dobrega okusa pa so presegli z izgradnjo luksuzne poslovne stavbe v Frankfurtu, ki je evropske davkoplačevalce stala kar 1,4 milijarde evrov. Stavba ima 48 nadstropij ter površino 184.000 kvadratnih metrov, preračunamo lahko torej, da nas je stala kar 7.608 evrov na kvadratni meter.
In kako si ECB to lahko privošči? Za razliko od drugih javnih institucij, ki se morajo za večji kos kolača boriti z višjimi organi, ima ECB poleg administrativne avtonomije tudi finančno avtonomijo. Sama si namreč lahko “natisne” toliko denarja, kolikor se ji zdi, da ga potrebuje. To seveda ne pomeni, da je njeno obratovanje za davkoplačevalce brezplačno, z inflacijo se namreč izgublja vrednost naših prihrankov. V okviru programa kvantitativnega sproščanja je ECB odkupila že za 2,6 milijarde evrov državnih obveznic in na ta način povečala količino denarja v obtoku oziroma ga po domače “natisnila”.
J. Ž.