Veliko nesorazmerja kaže analiza ravnanja sodišč, ki jo je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel minuli teden poslal predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču. Kot kaže, sodišča nočejo več vloge, ki so jim jo namenili politiki, da bi morali največje stranke udarjati po žepu za precej arbitrarno določene kršitve zakona. Na to kaže, ker zadnje čase množično ustavljajo postopke z razlago: sploh ne gre za prekršek. V čem je arbitrarnost? Visoka kazen stranko in podjetje doleti za majhen prispevek podjetja. Če pa stranka več let ne plača sto tisoč evrov stroškov kampanje celemu kupu podjetij, pa se ne zgodi nič. Pretekli teden je pokazal še precejšnjo pristranskost velikih medijev pri obveščanju javnosti.
Očitna pristranskost medijev
Zelo podoben postopek je Tomaž Vesel čez teden namreč sprožil proti po javnomnenjskih raziskavah najmočnejši levi stranki, to je SD Dejana Židana, in proti največji desni stranki, to je SDS Janeza Janše. Na spletnih portalih pa so praktično vsi veliki mediji prikazali le domnevni greh SDS s posojilom, ki so ga že vrnili, povsem pa prikrili SD, ker je nedovoljeno financirala drugo stranko. Ker smo v času pred volitvami, to ni nepomembno. Pri niti enem od tradicionalnih medijev pozneje nisem opazil, da bi se svojim bralcem za prikrivanje opravičili. So pa na Telekomovem portalu poročali precej bolje. Nenavadne reakcije medijev so s posnetki člankov dostopne na povezavi tukaj.
Slepota medijev je zanimiva, ker so vsi spregledali nenavadnost, da bi proti SD Dejana Židana za nedovoljeno nakazilo 41.324 evrov Solidarnosti računsko sodišče pravzaprav moralo postopek sprožiti že pred dvema letoma, ko so ga nesporno ugotovili. Zadnje tedne je bil objavljen le še rezultat dodatnega pregleda stranke Solidarnost in predsednik te Uroš Lubej se je odločil, da bo nezakonito pridobljen denar le nakazala v dobrodelne namene in ga ne bo porabila za letošnjo volilno kampanjo. Denarju bi se po zakonu moral odreči 30 dni po prejemu. Torej že pred leti. So pa na računskem sodišču, ko gre za SD, vsaj ta teden ravnali prav. Kako bodo sodniki presodili, pa je težko napovedati.
Razlike pri Türku in Zveru
Florjančiča je, da sodišča ne sodijo enako in torej nujno pošteno, Vesel opozoril tako, da ga je seznanil s podrobno analizo ravnanja sodišč, ki se začne s postopki, ki so bili sproženi po volitvah predsednika republike pred desetletjem zaradi nepravilnosti v kampanji Danila Türka in Milana Zvera. Pri Zveru so bili postopki sproženi zaradi popusta v višini tisoč evrov, ki ga je SDS odobrilo Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (SNG). Takrat pravnim osebam darila niso bila prepovedana, je pa bilo financiranje kampanj – seveda – prepovedano javnim zavodom in državnim podjetjem. Pri SDS, ki je SNG takrat opozorila na nepravilnost in prosila za nov račun, a jim ga niso poslali, je sodišče ugotovilo, da ni zagrešila prekrška. SNG pa je za nedovoljeno financiranje moralo plačati 4.150 evrov globe, še 400 evrov pa je “fasal” ravnatelj. Drugače se je izšlo pri Danilu Türku, ki mu je javno podjetje Eko-Park podarilo 1.500 evrov. Za organizatorja Türkove kampanje Romana Ferenčaka je sodišče najprej odločilo, da je s prejemom tega denarja zagrešil prekršek neznatnega pomena, po pritožbi je to spremenilo v opomin. Podjetje Eko Park in direktorja Jožefa Gerenčerja pa je sodišče spoznalo za odgovorna in jima izreklo opomin, ko se je računsko sodišče pritožilo, pa je primer zastaral. Za podobno ravnanje so sankcije precej različne.
Grafični prikaz ravnanja sodišč je razvrščen časovno (na koncu so zadnji dogodki). V tabeli so prikazane vrednosti “grehov”, ki so pa zelo različne vrste, od nedovoljenih daril do neprikazanih sicer dovoljenih prispevkov posameznikov, kar kažejo visoke vsote SDS in SMC na koncu slike. Pri DeSUS pa nerazkrito posojilo.
Grafika pokaže, da so najhujše kazni doslej doletele majhne igralce, denimo mariborskega župana Andreja Fištravca, med večjimi strankami pa NSi z desne, od strank zunaj parlamenta pa Pirate, TRS in SNS. NSi je 4.200 globe doletelo, ker so narobe prikazali, kolikšen je bil celoten prispevek stranki že pokojne članice, in ker niso razkrili vseh posojil članov stranke. Za odgovorno osebo, takrat predsednico Ljudmilo Novak, je sodišče odločilo, da ji ne bo izreklo globe.
V Mariboru je najbolj udarilo Šerugo
Pri Fištravcu, kjer je do pregleda računskega sodišča prišlo, ker sem kot novinar razkril neplačane račune kampanje, je najvišjo globo plačal občinski zavod Društvo za revitalizacijo mestnega jedra, ki ga je za sto evrov prispevka doletela globa pet tisoč evrov, še tisoč pa odgovorno osebo Rosvito Šerugo. Kazni za podjetnike ter društva in stranke so od reforme iz časa vlade Alenke Bratušek, leta 2013, precej oderuške. Za nedovoljen prispevek sto evrov je vodja Fištravčeve kampanje Darko Berlič moral plačati sto evrov globe, za 15.580 neplačanih računov pa mu je sodišče najprej naložilo opomin, po pritožbi pa 400 evrov globe. A ni jasno, ali je ta odločitev že obveljala. Na sodišču prve stopnje je bil Berlič zaradi ponarejanja listin dodatno v kazenskem postopku obsojen na pol leta pogojnega zapora, a je na sodbo napovedal pritožbo. Računov za kampanjo na lokalnih volitvah pred štirimi leti ni plačevala tudi SD, a te stranke računsko sodišče ni pregledalo in ni sprožilo postopkov na sodišču. Teh računov in računov iz bolj daljnih kampanj tudi še konec leta 2016 SD še ni plačala. Podatki so bili leta 2014 takšni:
Na parlamentarnih volitvah pred štirimi leti so revizorji ugotovili, da je za 460,33 evra nedovoljenih prispevkov dobila tudi SMC, a je sodišče ugotovilo, da to dejanje ni prekršek, ker je računsko sodišče premalo jasno opredelilo dogajanje in krivdo. V revizijskem poročilu po pregledu poslovanja SMC je zapisano, da jim je hotel Union, denimo, priznal 250 evrov popusta, kar pa iz računa ni bilo razvidno. Podobno se je za manjši nedovoljeni prispevek le z opominom izvlekla stranka Zavezništvo Alenke Bratušek.
Po 10.000 za Pirate in Jelinčiča, a …
Čisto v drugih dimenzijah pa so bile globe po evropskih volitvah. Pirate je za prepozno odprt predvolilni račun doletela globa kar 10.000 evrov, ki pa jo je sodišče pozneje znižalo na 3.000 za stranko in 500 za odgovorno osebo. Podobno je bilo 10.000 evrov kazni dosojeno Zmagu Jelinčiču (SNS) za poslovanje mimo volilnega računa, še 1.500 evrov pa odgovorni osebi, a je Jelinčič sodišče prepričal, da je odgovorna oseba kršitev zagrešila namenoma, in njegova stranka se je s tem izognila kazni. Le z opominom pa se je izvlekel tudi nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je pekel palačinke.
Stroške za sestavine je plačeval kar na roko. Še opomin bi lahko padel v vodo, če bi se Šoltes pritožil, ker bi v tem primeru stvar zastarala, a se ni. Zadnje čase glob sodišče več ne izreka. Sodišča – zdi se – množično ustavljajo postopke z razlago: sploh ne gre za prekršek. Celotna analiza računskega sodišča, iz katere je vidno upadanje vneme sodišč za izrekanje glob in ki jo je od Vesela dobil predsednik vrhovnega sodišča Florjančič, je takšna:
