Portal Spletni časopis je nedavno v članku z naslovom “Ošpice prinašajo prebežniki in tujci” pisal, da so skoraj vse okužbe z ošpicami v zadnjih treh letih v Slovenijo prinesli tujci. Tudi oba letošnja primera ošpic v Sloveniji sta povezana s tujino, in sicer Srbijo in Kosovim. Tovrstno pisanje in poudarjanje, da nalezljive bolezni v Slovenijo prihajajo s tujci in ilegalnimi prebežniki, danes levica označuje za sovražni govor, malodane za fašizem in rasizem. Toda še pred četrt stoletja, ko so v Slovenijo prihajali resnični begunci iz Hrvaške in Bosne, je tudi levica govorila, da bi morali na Kolpi zgraditi zid.
Slovenske novice so julija 1992 poročale, da je marksistični ideolog Lev Kreft dejal, da je zaradi velikega navala beguncev “Slovenija prišla do točke, ko se bo morala odločiti, ali bo nov berlinski zid na Karavankah ali na Kolpi.” Kreft je istega meseca za Delo izjavil: “Povedati moramo, da smo sicer za odprte meje, toda če bomo postavljeni pred dejstvo, moramo dati jasno vedeti, da bo berlinski zid na Kolpi.”
V tistem času je bil do odprtih mej najostrejši krščanski demokrat Ciril Kolešnik, ki je dejal: “Kljub svojemu krščanskemu prepričanju menim, da moramo v interesu te države najprej zagotoviti svojim državljanom čim boljše pogoje za življenje. Pa ne gre za sebičnost.” Aleksandra Pretnar (Zeleni) pa je menila, da bi morali begunci iz BiH ostati na Hrvaškem. “Mi ne smemo dopustiti, da bi bila prva varna država Slovenija,” je poudarila.
Tudi levičarski mediji so bili nekoč bolj profesionalni kot danes
Mediji so sicer pred četrt stoletja že v naslovih opozarjali državljane Slovenije, da s prebežniki v državo prihajajo uši, garje, hepatitis in vodene koze. Slovenci so bili tako dovolj dobro obveščeni, da z migranti prihajajo vse mogoče nalezljive bolezni. To danes zaradi politične korektnosti ni mogoče. Celo več. Migranti se lahko prosto sprehajajo po državi, leta 1992 pa so se na republiški upravi za zaščito in reševanje dogovorili, da bodo tisti, ki bodo samovoljno zapustili zbirni center, takoj izgubili status prosilca za azil.
A ne samo to. Prebežniki so morali delati – čistiti prostore. Če tega niso počeli, niso zvečer smeli gledati televizije. Tako je bilo v Črnomlju, sanitarna inšpektorica pa je denimo v zbirnem centru v Čatežu ugotovila, da imajo vsi begunci uši. Ista inšpektorica je v poročilu o beguncih jasno zapisala, da “njihove higienske navade niso zadovoljive in da bi moralo vodstvo centra opravljati občasne preglede in jim odrejati delo,” so poročale Slovenske novice.