Pogreba z vojaškimi častmi so navadno deležni vojaki, ki so svoje življenje izgubili v službi domovine. Pogosto so na tak način pokopani tudi posamezniki, ki z vojaško službo in varovanjem domovine niso imeli ničesar. Ker to omogočajo pravila službe v Slovenski vojski, so bili z vojaškimi častmi pokopani tudi glasbeniki, igralci, nasprotniki osamosvojitve, kršilci človekovih pravic, sedaj pa bodo te časti pripadale tudi humanitarni delavki Aniti Ogulin.
368. člen pravilnika služenja Slovenski vojski določa, da je pogreb z vojaškimi častmi namenjen predvsem pripadnikom Slovenske vojske. Do tega so upravičeni tudi aktivni nosilci najvišjih političnih funkcij, prvoborci NOB oz. udeleženci državljanske vojne na komunistični strani, nosilci reda narodnega heroja, častnega vojnega znaka, častnega znaka osamosvojitve, nekdanji obrambni ministri in državni sekretarji na obrambnem ministrstvu ter “druge osebe, če tako odloči Vlada Republike Slovenije”.
Prav slednjih je bilo v zadnjih letih precej. Metropolitan poroča, da so pogreb z vojaškimi častmi (med drugim) podelili pesniku Tonetu Pavčku (2011), velikanu narodnozabavne glasbe Slavku Avseniku (2015), igralcu Jerneju Šugmanu (2017), igralki Štefki Drolc (2018), glasbeniku Mojmirju Sepetu (2020) in Radku Poliču (2022).
Tudi nekdanja partijca Janez Stanovnik (2020) in Janez Zemljarič (2023) sta bila pokopana z vojaškimi častmi, kar je razburilo precejšen del slovenske javnosti. Tedaj je nekdanji predsednik državnega zbora in predsednik Zbora za republiko France Cukjati v javni izjavi zapisal, da je tovrsten pogreb “velika sramota za Slovenijo”. Zemljarič je bil namreč nekdanji vodja SDV (Službe državne varnosti) oz. UDBE, ta pa je bila aktivno vpletena v hude kršitve človekovih pravic, med drugim tudi v ugrabitve in atentate.
Nekateri so pogrebe z vojaškimi častmi zavrnili. Pravila službe v Slovenski vojski namreč omogočajo, da pokojnik v oporoki pogreb z vojaškimi častmi zavrne, to pa lahko storijo tudi njegovi sorodniki. To se je zgodilo po smrti nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška in pisatelja Borisa Pahorja.
Bi morala biti vlada bolj selektivna?
Pogreb z vojaškimi častmi naj bi pripadal predvsem pripadnikom Slovenske vojske, ki so izgubili življenje v službi domovine. V prvi vrsti torej tistim, ki so za domovino žrtvovali največ – svoje življenje. Podeljevanje tovrstnih časti osebam, ki s Slovensko vojsko niso imeli ničesar skupnega in morda celo gojili afiniteto do nekdanjega totalitarnega režima (npr. Zemljarič), zmanjšuje ekskluzivnost teh časti. Če oblast meni, da si nekateri zaslužni posamezniki, kot so denimo osebe iz umetniškega sveta, humanitarni delavci, ki so pustili poseben vtis na življenjih Slovencev in Slovenk, bi bilo nemara primerneje, da bi bili deležni časti državnega pogreba, v katerega ne bi bila vpletena Slovenska vojska.
S. K.