V drugi polovici naslednjega leta bo policija nabavila sistem ABIS, s pomočjo katerega bo mogoča samodejna forenzična primerjava obrazov storilcev kaznivih dejanj s fotografijami iz evidence fotografiranih oseb. Prav tako pa bo tudi prišlo do posodobitve komunikacijskega sistema Tetra. “Si predstavljate besnenje tranzicijske levice, če bi ta sistem v prejšnji vladi kupil Aleš Hojs,” je zadevo komentiral nekdanji premier in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.
Na podlagi posnetkov, ki bodo zajeti iz varnostnih kamer, bo sistem ABIS pripomogel pri identifikaciji osumljencev, je za STA pojasnila Generalna policijska uprava. Policija se bo s primerjavo ukvarjala na centralni ravni v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, na policijskih upravah, kjer se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj, pa se bo medtem zbiral material z neznanimi podobami obrazov.
Primerjava z evidencami, ki jih ne hranijo, naj ne bi bila mogoča
Ker bo sistem ABIS deloval v policijskem informacijskem sistemu, ga po zatrjevanjih Generalne policijske uprave ne bo mogoče uporabiti na način, da bilo mogoče neposredno spremljati, zajemati ali kako drugače obdelovati posnetke zunanjih virov, denimo družbena omrežja ali videonadzorne sisteme zunanjih institucij. “Sistem bo za primerjavo uporabljal fotografije iz evidence fotografiranih oseb, ki jih policija hrani na podlagi zakona o kazenskem postopku,” navajajo in dodajajo, da ne bo mogoča primerjava s tistimi evidencami, ki jih sami tudi ne hranijo (spletni brskalniki, družbena omrežja in register prebivalstva).
Modul za analizo videoposnetkov bo ravno tako vključen v sistem ABIS, saj ta omogoča, da je pregled zaseženega videomateriala kakovostnejši in hitrejši. Pregled videoposnetkov namreč poteka s pomočjo algoritma programske opreme, ki skrbi za filtracijo podobe, ki so s strani uporabnika predhodno določene. S tem je mogoče hitreje pregledati velike količine podatkov, te posnetke pa je mogoče s pomočjo programskih orodij pripraviti za forenzično primerjavo podob obrazov. Generalna policijska uprava pojasnjuje, da bodo na delovnih postajah policijskih uprav, kjer se ukvarjajo s preiskavo kaznivih dejanj, nameščeni omenjeni moduli.
Ravno tako pa bo šla policija tudi v posodobitev radijske infrastrukture Tetra, ki prinaša delovanje na internetnem protokolu. Po navedbah policije naj bi to pomenilo zmanjšanje stroškov investicije, saj bodo s tem nižji stroški najema podatkovnih povezav med posameznimi elementi infrastrukture, opreme in vzdrževanja. Slednja bo omogočala tudi povezavo z drugim nacionalnim digitalnim radijskim omrežjem DMR, ki ga sicer uporabljajo enote zaščite in reševanja. Kot so še pojasnili na Generalni policijski upravi, bodo za digitalno radijsko tehnologijo Tetra uporabljene “radijske frekvence, ki so mednarodno koordinirane in zato kompatibilne”. “Vzpostavitev komunikacij z drugimi uporabniškimi skupinami bo potekala na osnovi bilateralnih sporazumov s posameznimi deležniki, so še pojasnili na GPU,” ob tem še pojasnjujejo.
Med ljudmi velikega navdušenja ni zaznati
“Ker za razliko od napada na Niko Kovač, pri iskanju napadalca name, policija že od aprila tava v temi, bo tale tehnična pridobitev gotovo pomagala. Scherloki bodo še bolj modri,” je v zvezi z novico komentiral nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Med ljudmi, sodeč po odzivih na družabnih omrežjih, ni zaslediti pretiranega navdušenja: “Super. Kdaj dobimo kreditne točke?”; “Za čas Hojsa bi bil to čisto nepotreben strošek, ker smo vse zdraharje poznali, ne samo po obrazih, ampak tudi po imenih.”; “Verjetno za prepoznavanje obrazov desničarjev.”; “Še en korak v smer države nadzora, ki je ne več tako skrita želja politikov”; “Kaj, a za to imamo denar?”; “A bojo pol le prepoznal sami sebe ali bojo spet kaj zamolčali pa spet komu drugem to podtaknili”; “Ja sej, samo kontrola jih zanima, ljudje itak ne! Naj jih dajo na mejo za imigrante”.
Ker je marsikdo prepričan, da če bi bil takšen nakup napovedan v času prejšnje Janševe vlade, bi prišlo do besnenja na levem polu, najverjetneje pa bi se oglasila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, smo se odločili, da za mnenje o nabavi sistema ABIS povprašamo tudi informacijsko pooblaščenko, ki je denimo v časa porasta okužb s covidom nasprotovala celo merjenju telesne temperature. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno.
Ž. N.