Kriminalisti so s preiskavo glede grozilnih pisem, ki so jih prejeli nekateri poslanci in predsedniki strank, uspeli identificirati možnega storilca. Osebi so odvzeli bris ustne sluznice in prstne odtise in iz forenzične preiskave ugotovilo, da je tako pisemske pošiljke iz oktobra 2021, kot tudi iz januarja 2022 poslala ista oseba. V nadaljevanju je bila v začetku februarja 2022 na podlagi odredbe sodišča v Celju opravljena hišna preiskava prostorov in vozila, ki jih uporablja osumljena oseba, pri tem so kriminalisti našli in zasegli več različnih predmetov.
Spomnimo, da so nekateri poslanci, med njimi Aleš Hojs, Mojca Škrinjar, Leon Merjasec pa tudi predsednik vlade Janez Janša lani oktobra in letos prejeli grozilna pisma. Po neuradnih informacijah naj bi pisma pošiljal Teodor Goznikar iz Celja, nekdanji član stranke SNS. V času od 19. do 20. oktobra 2021 je poslal devet pisemskih pošiljk z grozilno vsebino, in sicer trem poslancem Državnega zbora RS (eden od teh je pisemsko pošiljko prejel dvakrat), trem ministrom in predsedniku Vlade RS ter eni poslanski skupini. V vsaki pisemski pošiljki se je nahajal vojaški naboj kalibra 7,62 mm. V šestih pisemskih pošiljkah so bili poleg naboja tudi listi A4 formata z različnimi grozilnimi vsebinami in dodanimi fotografijami, na katerih so bili čez določene obraze narisani križi, ki ponazarjajo tarčo. Vse pisemske pošiljke so bile poslane z ljubljanskega območja.
Zaradi specifike izvršenih kaznivih dejanj je generalni direktor policije dr. Anton Olaj imenoval delovno skupino, v kateri so sodelovali kriminalistični inšpektorji Uprave kriminalistične policije, Nacionalnega preiskovalnega urada in Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana. Delovna skupina je skladno s kriminalistično taktiko in metodiko dela intenzivno zbirala obvestila in izvajala druge kriminalistično tehnične postopke zavarovanja sledov, v obdelavo katerih je bi vključen tudi Nacionalni forenzični laboratorij.
Januarja poslal 41 grozilnih pisem
Nato je ponovno 11. januarja 2022 poslal enainštirideset pisemskih pošiljk z grozilno vsebino. Pisemske pošiljke so bile poslane predsedniku Vlade RS, predsedniku Državnega zbora RS, trem ministrom, dvema državnima sekretarjema in štiriintridesetim poslancem. Pet prejemnikov je bilo istih kot pri prvem sklopu grozilnih pisemskih pošiljk. V pisemskih pošiljkah se je nahajala grozilna vsebina: “Vemo kje živite”. Zraven so bili narisani naboj in vislice. Večina prejemnikov se je počutila ogroženo in prestrašeno. Vse pisemske pošiljke so bile naslovnikom poslane z območja Pošte Vransko. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so uspešno kriminalistično tehnično zavarovali vseh 41 pisemskih pošiljk in jih posredovali v nadaljnjo forenzično preiskavo v Nacionalni forenzični laboratorij.
Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj grožnje po členu 135. KZ-1 je bila na Okrožno državno tožilstvo v Celju podana kazenska ovadba za trideset kaznivih dejanj in enajst poročil na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP, na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani pa Poročilo v dopolnitev že prej podanih kazenskih ovadb za sedem kaznivih dejanj.
Osumljenec tudi “oškodovanec”
S kriminalistično preiskavo je bilo tudi ugotovljeno, da je oseba, ki je utemeljeno osumljena storitve kaznivih dejanj, hkrati ena izmed oseb, ki je predhodno podala predlog za pregon kaznivega dejanja grožnje kot oškodovanec. Oseba sicer ni bila prejemnica pisemske pošiljke, ampak se je prepoznala na eni izmed slik, ki so bile priložene pisemskim pošiljkam z grozilno vsebino. Posledično je bila zoper to osebo podana tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje krive ovadbe. Za kaznivo dejanje grožnje po členu 135. KZ-1 je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, za kaznivo dejanje krive ovadbe po 283. členu KZ-1 pa je predpisana zaporna kazen do dveh let.
Sara Kovač