Letošnja politična jesen se bo vpisala v zgodovino slovenske demokracije kot čas, ko bomo znova neposredno odločali o vprašanjih, ki so jih prejšnje leve elite leta skušale potisniti pod preprogo ali pa jih uporabile le takrat, ko jim je to politično ustrezalo.
Enajstega oktobra bo superreferendumski dan: poleg že razpisanega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bodo državljani odločali še o treh posvetovalnih vprašanjih, ki so jih predlagali poslanci koalicije (SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati) skupaj z Resni.co. Gre za pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom, ukinitev obveznega RTV-prispevka in omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah na državljane Slovenije in EU.
Odgovor na zahteve ljudi
To ni nobena »protiofenziva«, »zamegljevanje« ali »zapravljanje davkoplačevalskega denarja«, kot to prikazujejo v Gibanju Svoboda, SD in Levici. To je odgovor na zahteve ljudi, ki so utrujeni od zlorab sistema, ki so jih omogočale prejšnje leve vlade. Opozicija, ki je še pred kratkim sama zbirala podpise za referendume, ko ji je to ustrezalo, zdaj kriči o »neustavnosti« in »politični mobilizaciji«. A resnica je preprosta: demokracija ni rezervirana le za levičarske projekte. Ko so ljudje odločali o evtanaziji ali konoplji, je bil referendum »napredek« in »glas ljudstva«. Ko pa gre za delo namesto pasivnega prejemanja pomoči, za pošteno financiranje javnega medija ali suverenost slovenskih volivcev, je to nenadoma »nevarno« in »protiustavno«. Takšna selektivnost razkriva pravi obraz tranzicijske levice, ki demokracijo tolerira le, dokler ji gre na roko. Volivci so na junijskih volitvah jasno pokazali, da si želijo drugačne politike – politike, ki spoštuje delo, odgovornost in narodno suverenost. Slovenija ne more več prenašati stanja, v katerem se ljudstvo izkorišča le takrat, ko to ustreza eni strani.
Delo vrednota, ne breme!
Začnimo s socialno pomočjo. Predlog, da bi delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči, ki nimajo objektivnih ovir, morali opravljati družbenokoristno delo, ni nič revolucionarnega. To sta zdrava pamet in odgovornost. V preteklih letih smo bili priča razraščanju kulture upravičenosti, v kateri je sistem pogosto nagrajeval pasivnost, medtem ko so delavci, podjetniki in davkoplačevalci nosili celotno breme. Koalicija želi vzpostaviti ravnotežje: pomoč tistim, ki jo res potrebujejo, in spodbudo k aktivnosti tistim, ki so zanjo sposobni. Opozicija to označuje za »kaznovanje revnih« in »napad na socialno državo«, a pozablja, da je največja kazen za družbo in posameznika ohranjanje odvisnosti ter razkrajanje delovne etike. Ljudje bodo na referendumu jasno povedali, ali želijo socialno državo, ki spodbuja odgovornost in dostojanstvo dela, ali pa nadaljevanje modela, ki je Slovenijo v preteklem mandatu potiskal v stagnacijo in demotivacijo. Takšna ureditev bi hkrati zmanjšala zlorabe sistema in okrepila solidarnost med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki pomoč res potrebujejo. Gre za vrnitev k načelu, da je delo vrednota, ne pa breme, ki se mu je treba izogibati. Le tako lahko zgradimo pravičnejšo in bolj vzdržno socialno državo, ki ne bo uničevala motivacije tistih, ki ustvarjajo.
Ukinitev obveznega RTV-prispevka
Drugo vprašanje – ukinitev obveznega RTV-prispevka – je prav tako že dolgo zrelo za obravnavo. RTV Slovenija je pod prejšnjimi vladami postala orodje političnega boja, pri čemer so »janšisti« postali sovražniki številka ena, objektivnost in pluralnost pa sta bili redki gostji. Obvezni prispevek pomeni prisilno financiranje medija, ki velikemu delu javnosti ne predstavlja njenih vrednot in pogledov. Predlog, da se financiranje prenese na proračun ali drugačen, bolj odgovoren model, ni napad na javni servis, temveč zahteva po odgovornosti in kakovosti. Če RTVS res služi vsem Slovencem, naj to dokaže s profesionalnostjo, ne s prisilo in političnim aktivizmom. Resni.ca je to temo zagovarjala že dolgo časa, koalicija pa jo zdaj postavlja pred ljudstvo. Opozicija se seveda brani, saj ve, da bi izguba prispevka pomenila konec udobnega statusa quo in političnega monopola nad javnim medijem. Javni medij mora biti ogledalo družbe, ne pa megafon ene ideologije. Ljudje imajo pravico odločati, ali želijo še naprej prisilno financirati institucijo, ki jih pogosto omalovažuje in zanemarja. Čas je, da se konča doba, ko davkoplačevalci plačujejo za propagando proti sebi.
Volilna pravica na lokalnih volitvah
Tretje vprašanje je morda najbolj občutljivo, a hkrati najbolj temeljno: volilna pravica na lokalnih volitvah. Predlog, da bi glasovali le državljani RS in EU, ne pa tudi državljani tretjih držav, ni ksenofobija ali diskriminacija. Je zaščita suverenosti lokalnih skupnosti in pomena državljanstva. Lokalne volitve odločajo o proračunih, infrastrukturi, šolah, varnosti in kakovosti življenja v naših občinah. Dati glas tistim, ki niso del politične skupnosti državljanov, pomeni razvodeneti pomen državljanstva in odgovornosti. Opozicija govori o »diskriminaciji« in »kršenju človekovih pravic«, a pozablja, da je državljanstvo privilegij, ki prinaša tudi dolžnosti. V številnih evropskih državah so podobne ureditve že dolgo samoumevne. Enajstega oktobra bodo Slovenci povedali, ali želijo ohraniti nadzor nad svojo lokalno demokracijo ali pa ga prepustiti tistim, ki niso del naše politične skupnosti. Gre za osnovno vprašanje, kdo odloča o usodi naših krajev in kdo nosi odgovornost za skupno prihodnost.
O noveli zakona o parlamentarni preiskavi
Vse to se dogaja sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B). Ta novela omejuje zlorabe, ki so omogočale neskončno blokiranje preiskav pred ustavnim sodiščem in paralizirale parlamentarni nadzor. Del civilne družbe – v resnici omrežje, tesno povezano s prejšnjo oblastjo – je zbral več kot 44.000 podpisov, da bi zakon padel. Koalicija se ljudstva ne boji. Nasprotno: verjame, da bodo volivci razumeli, da gre za krepitev parlamentarnega nadzora in odgovornosti, ne za »politično policijo«, kot to prikazuje propaganda. Dodatno se od 1. septembra obeta zbiranje podpisov za morebitni referendum o interventnem zakonu, ki prinaša nižje davke, cenejšo hrano in višje plače – ukrepe, ki jih želijo nekateri zaščititi pred ljudskim glasom. A ljudstvo bo odločilo. Pravica do referenduma je ustavna pravica, ki ne sme biti privilegij le ene strani političnega spektra. Vsak poskus omejevanja te pravice je napad na demokracijo samo.
Referendumi 11. oktobra 2026
| Vprašanje/tema | Vrsta referenduma | Predlagatelji | Ključna vsebina | Pravne posledice |
| Novela zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B) | Zakonodajni (naknadni) | Civilna družba (več kot 44.000 podpisov) / razpis DZ | Omejitev možnosti izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred Ustavnim sodiščem RS | Če zakon pade, državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona z enako vsebino |
| Pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom | Posvetovalni | Poslanci koalicije in stranke Resni.ca | Ali naj se denarna socialna pomoč za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir pogojuje z opravljanjem družbenokoristnega dela | Politična odgovornost (izid za DZ ni pravno zavezujoč) |
| Ukinitev obveznega RTV-prispevka | Posvetovalni | Poslanci koalicije in stranke Resni.ca | Ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka | Politična odgovornost (izid za DZ ni pravno zavezujoč) |
| Volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah | Posvetovalni | Poslanci koalicije in stranke Resni.ca | Ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah le državljani RS in EU (ne pa državljani tretjih držav) | Politična odgovornost (izid za DZ ni pravno zavezujoč) |
Opomba: S 1. septembrom 2026 se je začelo zbiranje 40.000 podpisov volivcev za naknadni zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah (ki ga je opozicija predlagala po junijskem sprejetju zakona). Rok za zbiranje podpisov se izteče 5. oktobra 2026, do takrat pa sprejeti zakon ne stopi v veljavo. Hkrati se vrstijo napovedi o zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu (nižji davki, cenejša hrana, višje plače), katerega datum še ni določen.
Petra Janša