“Vsak trenutni poslanec, ki trenutno izstopi iz stranke, je v resnici velika izguba za stranko, za volitve pa to pomeni določen ‘handicap’. V tem trenutku je zagotovo težko sanirati vpliv izgube tako prepoznavne poslanke, kot je Tomićeva za Levico. To ni enostavno. Za Ciglerja se mi zdi, da večina niti ne ve, kdo je,” glede izstopa Violete Tomić iz Levice meni politični analitik Edvard Kadič.
V skrajni Levici vre. Zadnje čase je iz nje izstopilo že več vidnih članov. Najprej Željko Cigler, ki je prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov. Pozneje se je podobno razvedelo za enega najbolj markantnih obrazov Levice Violeto Tomić. Medtem ko stranko zapušča, pa naj bi v poslanski skupini vztrajala do državnozborskih volitev. O izstopu iz Levice se je ugibalo tudi glede poslanca Boštjana Koražije, a naj bi zaenkrat ostajal v stranki in poslanski skupini. Napetosti med posameznimi člani politične opcije počasi prihajajo na površje. Največ prahu pa je v zadnjem času dvignila prav Tomićeva z “afero ivermektin” oziroma svojo javno izraženo skepso do cepljenja in trditvami, da ji je pri ozdravitvi od covida-19 pomagal prav preparat, ki slovi po tem, da ga veterinarji predpisujejo živini zaradi zajedavcev.
Pri človeku pa količine natančno predpisuje zdravnik, saj ima lahko nenadzorovano jemanje resne stranske učinke. Pozneje sta se na Facebooku sporekli Tomićeva in še ena poslanka Levice Nataša Sukič. Prva je ob tem zapisala: “Suki, NEHAJ!!! Se ti ne zdi, da si kdaj lahko tudi tiho?? Predvsem, če nisi vprašana? To pljuvanje po Željku je samo dokaz, da je imel tehtne razloge za prestop iz stranke, katere najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh. Glede na to, da to veš, bi bilo res korektno in pošteno molčati.” Romantične komedije je bilo med Levico in Tomićevo dokončno konec, ko so v stranki Tomićevi, namesto kandidature v Ljubljani, ponudili kandidaturo v Mariboru. Tomićeva si je veliko črno piko sicer prislužila že pred evropskimi volitvami, ko se v predvolilnih soočenjih ni ravno izkazala kot ena izmed vodilnih kandidatov evropske Levice.
Za mnenje o tem, kaj nastale razmere pomenijo za Levico, širšo politično sceno in slovensko družbo, smo najprej povprašali političnega analitika in glavnega urednika Domovine Roka Čakša: “Stranka Levica je po izkušnja dveh mandatov osvojila znanje, kateri okraji so zanjo ‘izvoljivi’, kar pomeni, da obstaja precejšnja možnost, da kandidat v tem okraju zaradi proporcionalno visoke podpore stranki pride v državni zbor.” Vanje bodo zdaj kadrirali ljudi, ki si jih v parlamentu želi ožje strankarsko vodstvo, pri tem pa so neizbežni tudi nezadovoljneži, ki jih je stranka iz takšnih in drugačnih razlogov potisnila na obrobje. Mednje spada tudi Tomićeva, pa še kakšen poslanec Levice, ki te dni zamenjuje odtenek rdeče. Stranka zaradi tega javnomnenjsko bistveno ne bo izgubljala, saj glasove generira ekipa okrog Luke Mesca.
Lahko pa bi jo do neke mere spodrezal pojav Roberta Goloba, če bi ta bil še naprej forsiran tudi iz medijskih izpostav levice, kot je denimo Mladina, in če bi ti mediji kot odločilni moment prihajajočih volitev izpostavljali relativno zmago nad Janezom Janšo. To bi lahko Levico potisnilo proti robu izpada iz parlamenta, čeprav je bolj verjeten njen obstanek med parlamentarnimi strankami tudi v primeru močne vloge Golobove stranke. Prej bosta imeli težave LMŠ in SAB. “Morebiten izpad Levice iz parlamenta bi nedvomno blagodejno vplival na parlamentarno kulturo, saj njihovi poslanci spadajo med najbolj ekscesne, kar se kulture govora tiče.” Seveda pa so tu še drugi. Tudi desno od sredine bi kdo lahko glede kulturnega izražanja pometel pred svojim pragom.
Za mnenje smo povprašali tudi političnega analitika Edvarda Kadiča: “Edina zadeva, ki se mi v tej zgodbi zdi relevantna, je to, da jih bo zagotovo prizadelo zato, ker je Tomićeva prepoznaven obraz.” Ona ni niti ideolog te stranke. Vemo, da je v stranko vstopila, zato ker ni imela službe, kot je o tem že poročal Požareport. Po mnenju Kadiča ne gre za neko ideološko pripadnost, ampak bolj za nek preplet naključij in poti, da se je ona sploh znašla znotraj stranke. So pa v tem trenutku tako ali tako prestopni roki, Levica pa verjetno ocenjuje, da potrebuje malce drugačno bazo kandidatov na volitvah. Je pa res sledeče: “Vsak trenutni poslanec, ki trenutno izstopi iz stranke, je v resnici velika izguba za stranko, za volitve pa to pomeni določen ‘handicap’.
V tem trenutku je zagotovo težko sanirati vpliv izgube tako prepoznavne poslanke, kot je Tomićeva za Levico. To ni enostavno. Za Ciglerja se mi zdi, da večina niti ne ve, kdo je.” Vsaka stranka ima pet, šest prepoznavnih poslancev, drugi pa so bolj v ozadju. Tomićeva je bila zagotovo neke vrste “frontman”, zato ne bo šlo mimo popolnoma brez posledic za Levico. Je pa vprašanje, v kolikšni meri bodo to uspeli kapitalizirati in se na pravi način distancirati, da bi jih to odbilo navzgor in ne navzdol. Če bi denimo nekega Miho Kordiša vrgli iz stranke in rekli, da “takšnih ekstremistov ne želijo imeti med svojimi”, bi jih to prej odbilo navzgor kot navzdol.
Izjavo je podal tudi politični analitik Matej Makarovič: “Levica je lahko boljševiškim tradicijam blizu po nekaterih svojih vsebinah, ne pa tudi po notranji homogenosti stranke.” Prepirljivost in nepripravljenost na kompromise v primeru Levice namreč nista usmerjeni samo navzven, temveč se lahko usmerita tudi v notranjo destruktivnost. Za trdne zaključke je še prezgodaj, saj v bistvu ne vemo, ali bodo tovrstni izstopi stranki škodovali ali pa jo bodo celo nekoliko utrdili. Javno pranje umazanega perila nobeni stranki ne koristi, vendar se je hkrati treba tudi zavedati, da Tomičeva ni bila ravno med aduti te stranke. Kakšnega večjega prelivanje glasov k SD zaenkrat ne pričakujem, saj stranki vendarle nista tako zelo podobni, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav včasih obe tekmujeta v radikalnosti, je Levica bolj stranka utopistov, SD pa bolj stranka nostalgikov.
Delovanje Levice izven parlamenta bi bilo lahko za demokracijo še bolj nevarno
“V izpad iz parlamenta ne verjamem, razen morda če bi Levica dejansko (spet) razpadla na več strank, ki bi nastopale z ločenimi listami.” V malo verjetnem primeru parlamenta brez Levice, bi bilo to na prvi pogled seveda ugodno, saj zelo radikalne stranke, pa naj bodo skrajno leve ali skrajno desne, nikoli ne vplivajo dobro na politično kulturo. Vendar je lahko delovanje izven parlamenta, na primer na ulici, za demokracijo celo še bolj nevarno. Poziv Ustavnega sodišča, da se Levica in SD opredelita do zadev, ki bi ju utegnili postavljati izven slovenskega in evropskega pravnega reda, je pa vsekakor zanimiv in po moji oceni dobrodošel. Strankama namreč daje priložnost, da se distancirata od skrajnosti in postaneta bolj podobni sicer radikalnim, a še vedno ustavno-pravno nespornim levim strankam v zahodnoevropskih demokracijah. Drugo vprašanje pa je, ali sta ti dve stranki takega distanciranja iskreno res sposobni.
Domen Mezeg