Z imenovanjem Igorja Zorčiča za novega direktorja Državne volilne komisije se bo nezaupanje v institucijo še dodatno poglobilo. Tako menita ugledna slovenska strokovnjaka. Po številnih nepravilnostih in dogajanjih znotraj institucije je nezaupanje v DVK že zdaj močno načeto, z imenovanjem novega direktorja pa se izboljšanje zaupanja ne obeta.
“Ta funkcija bi morala biti namenjena strokovnjakom za volilne sisteme in organizacijo volitev, ne pa odsluženim politikom,” je prepričan profesor s Fakultete za družbene vede Miro Haček. Na pozicijo direktorja je bil namreč soglasno imenovan Igor Zorčič. Da “praksa imenovanja bivših politikov na to simbolno točko ni v redu“, se strinja tudi politični strateg Sebastjan Jeretič. Med njegovimi prvimi nalogami bo izvedba evropskih volitev in pa kadrovska zapolnitev službe, ki jo je v zadnjem času zapustilo kar nekaj izkušenih zaposlenih.
Državna volilna komisija, ki bi morala biti steber neodvisnosti, je nekdanjega politika iz vrst LDS Dušana Vučka nadomestila z nekdanjim politikom iz vrst SMC Igorjem Zorčičem. Svoj petletni mandat bo nastopil 1. februarja 2024. Glede na to, da so se pod vodstvom Vučka nepravilnosti vrstile ena za drugo, je s tem izgubljala ugled tudi sama institucija.
Ali bo politični prostor lahko zaupal tej izbiri?
Imenovanje novega političnega odstavljenca pa ne obeta dviga integritete in zaupanja nazaj v DVK. Tako meni Jeretič, ki se je na X spraševal, “Ali bo celoten politični prostor (lahko) zaupal tej izbiri za ta zelo pomemben položaj? Ker je ravno zaupanje eden ključnih temeljev te institucije… Ne vem, če je ok ponavljati prakso imenovanja bivših politikov na to simbolno točko,” je dejal.
Na natečaj se je po poročanju MMC RTV sicer prijavilo sedem kandidatov, šest jih je izpolnjevalo pogoje. Natečajna komisija DVK-ja je tri uvrstila v ožji izbor in izmed njih po pogovorih izbrala Zorčiča. Vsa imena kandidatov niso znana, poleg Zorčiča se je v javnosti omenjalo tudi nekdanjega sekretarja državnega sveta Dušana Štrusa, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Roberta Marolta in nekdanjo namestnico direktorja službe DVK-ja Nino Mujagić, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Odgovor je NE
“Odgovor je seveda ne. Ta funkcija bi morala biti namenjena strokovnjakom za volilne sisteme in organizacijo volitev, ne pa odsluženim politikom. Na ta način velikega zaupanja javnosti ne bo,” je na Jeretičevo vprašanje odgovoril dr. Haček.
Nepravilnosti so se na DVK vrstile ena za drugo
Slovenska javnost ni pozabila, kako je nezaupanje v DVK pod vodstvom Vučka rastlo, integriteta pa padla.
Spomnimo le, kako je bilo lani spomladi. Začelo se je z nedopustnimi zamudami pri pošiljanju glasovnic v tujino, zaradi česar je bilo številnim volilnim upravičencem onemogočeno glasovanje po pošti in s tem nedopustno poseženo v ustavno zagotovljeno volilno pravico. Dopis DVK z volilnim gradivom so nekateri prejeli šele po končanih volitvah. Prezrl je pripombe predstavnikov list, da bi morale biti glasovnice oblikovane drugače. Napako je storil tudi pri lastnoročnem potrjevanju kandidatnih list. Za konec pa velja izpostaviti še dejstvo, da je DVK tudi napačno izračunala, kateri kandidati so bili izvoljeni v državni zbor. Prav zaradi nepojasnjenih nepravilnosti, zaradi česar nad DVK visi madež legitimnosti in zakonitosti, je takrat eden od članov DVK vložil predlog za razrešitev direktorja službe DVK. Seveda je slednja po volitvah gladko zavrnila ta predlog in večinsko podprla Vučka, ki je tako še naprej ostal na položaju in bo imel glavno besedo tudi pri izvedbi predsedniških in lokalnih volitev.
A.H.