Golobova vlada je že vsaj leto dni klinično mrtva, zdaj pa gre le še za to, da razni birokratski akterji iz javne blagajne, ki jo polnimo davkoplačevalci, počrpajo čim več sredstev. Izplačani dodatki v kabinetih ministrstev, direktoratih in kabinetu predsednika Roberta Goloba so v obdobju od septembra 2023 do septembra 2024 pogosto dosegli več kot 100.000 evrov bruto, še posebej na ministrstvih za zunanje zadeve in obrambo. Kljub tem visokim izplačilom se pojavljajo naloge, kot so organizacija, koordinacija ali obnova prostorov, ki bi jih večina razumela kot običajne delovne obveznosti.
Med “obremenitvami uslužbencev” naj bi se navajalo obnovo kuhinje, dekoriranje prostora, pošiljanje opomnikov ministru, sodelovanje na sestankih, nadomeščanje tajnice in tipične birokratske domislice, kot so usklajevanje, organizacija in koordinacija, kar običajno vsekakor spada pod normalen opis delovnih obveznosti na določenem delovnem mestu, poroča Preiskovalno.si
Kdo so bili največji zaslužkarji?
Na sedmih ministrstvih in v kabinetu predsednika vlade so uslužbencem izplačali 539.089 € bruto dodatka zaradi t. i. preobremenjenosti; od tega so osemnajstim uslužbencem v kabinetu premierja Roberta Goloba v obdobju od septembra 2023 do septembra 2024 izplačali 64.150,14 € dodatka za povečan obseg dela. Poleg tega je bila zloglasna Pina Weisseisen, ki ureja osebne in pravne zadeve Tine Gaber, do 3. 12. 2023 v 36. plačnem razredu, potem pa 41. razredu, prejela pa je 5.567,86 € dodatka, se pravi kar 400 evrov na mesec.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve v kabinetu ministrice Tanje Fajon je 12 uslužbencev (šest jih je zaposlenih na zaupanje) in sedem direktorjev skupaj prejelo 142.725,29 € dodatkov.
Na Ministrstvu za obrambo pri ministru Borutu Sajovicu (prej pri ministru Marjanu Šarcu) je bilo v obravnavanem obdobju v kabinetu zaposlenih 14 ljudi, ki so jim izplačali 59.281,86 € dodatkov za povečan obseg dela, še osem direktorjev v direktoratih pa je prejelo 70.942,31 €. Skupaj so izplačali 130.224,17 € dodatkov.
Na MORS so sedmim zaposlenim izplačali tudi 27.137 € nadur. Pri tem na portalu izpostavljajo Rolanda Žela, generalnega direktorja direktorata za obrambno politiko, ki mu je bilo izplačanih 8.346,72 €. Slednji je bil v času Šarčeve vlade direktor TS Medie, ko je v televizijo Planet TV navrtal 70-milijonsko luknjo.
Na Ministrstvu za notranje zadeve so zaposleni v kabinetu ministra Boštjana Poklukarja in šest direktorjev direktoratov skupaj prejeli 64.560,80 € dodatka za povečan obseg dela.
Na Ministrstvu za infrastrukturo je 10 zaposlenih v kabinetu ministrice Alenke Bratušek prejelo skupaj 46.363,65 € dodatka za povečan obseg dela.
Na Ministrstvu za finance Klemna Boštjančiča so 20 uslužbencem v tem obdobju izplačali 77.554,15 € dodatka za povečan obseg dela.
Na Ministrstvu za zdravje v kabinetu Valentine Prevolnik Rupel je 16 uslužbencev prejelo 36.753,02 € dodatka.
Na Ministrstvu za javno upravo Franca Propsa je 18 uslužbencev prejelo 54.229,13 € dodatka.
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo padle ministrice Emilije Stojmenove Duh, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je 15 zaposlenih prejelo 58.959,22 € dodatka, med njimi tesna prijateljica ministrice Tjaša Sobočan, ki je v 51. plačnem razredu na zaupanje, izplačanih pa ji je bilo 8.253,18 €, pri čemer ji je bil poseben dodatek izplačan tudi za pomoč pri razdeljevanju računalnikov.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana je dodatke izplačalo 25 zaposlenim, in sicer 119.417,36 €.
Med njimi je zloglasni socialistični ideolog in politkolesar Jernej Štromajer, sicer uslužbenec v 51. plačnem razredu na zaupanje, dobil izplačanih 8.427,69 € dodatka.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v kabinetu socialističnega ministra Luke Mesca dodatek v višini 61.955,67 € izplačali 20 zaposlenim, od tega petim na zaupanje.
Na Ministrstvu za kulturo je ministrica Asta Vrečko – od 15 zaposlenih jih je 8 na zaupanje – razdelila 20.455,04 € dodatkov.
Na Ministrstvu za kohezijo pri ministru Aleksandru Jevšku so izplačali 92.762,81 € dodatkov. Prejelo jih je 14 uslužbencev (šest na zaupanje), najbolj zanimiva pa sta bivši politik Levice in SD Franc Trček, ki je zaposlen v 51. plačnem razredu in je prejel kar 7.751,61 € dodatka, in bivši Šarčev poslanec Brane Golubovič, 51. plačni razred, ki je na zaupanje prejel 5.050,29 € + 654,10 € (zaposlitev do 9. 10. 2023; od 8. 1. 2024 do 17. 1. 2024 zaposlen na zaupanje na Ministrstvu za javno upravo).
Na Ministrstvu za pravosodje Andreje Katič je 22 zaposlenih, od tega jih je devet na zaupanje, prejelo 73.285,69 € dodatka.
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ministra dr. Vinka Logaja je 18 zaposlenih – sedem od teh je zaposlenih na zaupanje – prejelo 85.524,99 € dodatka.
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Jožeta Novaka je 24 zaposlenih, od tega osem na zaupanje, prejelo 92.144,53 € dodatka.
Na Ministrstvu za visoko šolstvo Igorja Papiča so uslužbenci kabineta prejeli 62.288,09 € dodatkov, od tega polovico uslužbenci na zaupanje.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so javni uslužbenci ministra Bojana Kumra med septembrom 2023 in septembrom letos dobili 57.944,20 evrov dodatka za povečan obseg dela, med njimi Katja Taljat, ki naj bi bila kriva za napačno navedbo izobrazbe aktualne ministrice Mateje Čalušić.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost Simona Maljevaca so zaupnikom Levice izplačali 35.721 € dodatkov za povečan obseg dela, medtem ko je projekt dolgotrajne oskrbe povsem propadel. Med njimi je žena poslanca Mateja Tašnerja Vatovca.
V vladi so se upirali razkritju podatkov
Na portalu Preiskovalno dodatno pojasnjujejo, da so na podatke čakali skoraj mesec dni, saj so iz posameznih ministrstev najprej z odločbo zavrnili zahtevo, ali pa so poslali pomanjkljive podatke brez navedbe zneskov. V nekaterih pravnih službah naj bi celo iskali načine, kako zadevo čimbolj zaplesti in poslati čim manj podatkov. Tako iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba niso prejeli niti konkretnega zneska za izplačilo nadur!
Izpostavljajo pa tudi dejstvo, da največ dodatkov prejemajo delavci v najvišjih razredih, torej ne gre za nikakršen socialni korektiv.
Kaj nam pove seznam?
Na seznamu javnoupravnih zaslužkarjev najdemo cel kup propadlih levih politikov, ki se jim ni uspelo prebiti v državni zbor, pa tudi skrajno levih aktivistov, ki so dve leti kolesarili po Ljubljani in ustrahovali Ljubljančane v času korona krize.
Seznam pove predvsem, da je politika biznis, kjer končni cilj ni dobrobit državljanov, ampak čisto navadno osebno okoriščanje na račun davkoplačevalcev v stilu ameriške mafije, kjer poznajo dve obliki dela – “no show” (da na delo sploh ne prideš) in “no work” (kjer prideš, ampak nič ne delaš). Večina hudo obremenjenih levih aktivistov najbrž spada v drugo kategorijo delavcev, kjer hodijo na ministrstvo preganjat dolgčas in zajedat javne finance. Kaj si o tem mislimo davkoplačevalci, bomo lahko izrazili najbrž šele leta 2026.
I. K.