Pomagajmo deklici s cerebralno paralizo in njeni družini

“Njihova zgodba me je močno prizadela, zato prosim za pomoč ormoški družini, ki za neozdravljivo bolezen 5-letne deklice ni sama kriva – pa tudi dekličina bratca si zaslužita svetlejšo prihodnost,” nam je že pred časom pisal ganjen bralec, ki je ob ogledu hiše naletel na žalosten prizor. V hiši, ki jo lastnik sedaj prodaja, namreč živi mlada družina s tremi otroki, najmlajša deklica Neža pa ima na žalost najhujšo obliko cerebralne paralize. 

Mlada družina Erjavec, ki jo sestavljajo 32-letna mama Ines, 34-letni očka Dejan ter 12-letni Lan, osemletni Anže in petletna Neža, trepeta ob vsakem zvonjenju pri vhodnih vratih hiše. “Ko so me zagledali, so se prestrašeno usedli na posteljo in skoraj jokali od strahu, da se bodo morali seliti,” nam je v pismu zaupal Janez Klanjšek, ki si je v Ormožu odšel ogledat hišo, ki jo je zasledil med nepremičninskimi oglasi. Klanjšku je prizor segel do srca, tudi zato se za nakup hiše ni odločil.

Hiša sicer ni v najboljšem stanju, vendar družini pomeni dom – v njej so podnajemniki že tri leta. Če se bo za hišo našel kupec, bo družina ostala brez strehe nad glavo. Mama je zaposlena kot negovalka male deklice, oče pa je bil zaposlen v tovarni avtodomov, a je pred dobrim mesecem izgubil službo. Nimajo veliko, a nekako zmorejo. Neža živi s cerebralno paralizo pete stopnje, kar pomeni, da okvare omejujejo hoteno kontrolo gibanja in sposobnost vzdrževanja drže glave in trupa proti sili gravitacije. Omejena so vsa področja gibanja. Tudi s pomočjo pripomočkov ni mogoče v celoti premostiti funkcionalnih omejitev pri sedenju in stoji. Otroci s cerebralno paralizo niso samostojni pri gibanju in jih z vozičkom prevaža druga oseba. Nekateri dosežejo samostojnost pri gibanju s pomočjo električnega vozička, ki pa mora biti individualno prilagojen.

“Rad bi vas obvestil, da smo seznanjeni s problematiko in da iščemo rešitev. Seveda smo kot občina pripravljeni pomagati,” nam je sporočil župan Ormoža Danijel Vrbnjak in obljubil, da nam bo kmalu posredoval tudi več informacij glede tega, kako bo občina lahko pomagala družini. “Sporočam vam, da smo o zadevi seznanjeni, družino poznamo. Ravnokar smo v raziskovanju uresničljivih opcij za družino, saj se nam postavljajo enaka vprašanja kot vam. Smo v navezi tudi z drugimi institucijami,” pa so nam odpisali s Centra za socialno delo Ormož, kjer so za stisko družine izvedeli tudi šele po tem, ko se je nanje obrnil Klanjšek. “Družina se glede izselitve zaradi prodaje hiše in težav pri iskanju nove namestitve na nas ni obrnila. Takoj ko smo izvedeli za morebitno ogroženost mladoletnih otrok zaradi možne izselitve, smo vzpostavili stik z družino in jih obiskali na domu z namenom ugotavljanja težav in potreb družine ter iskanja možnih rešitev. Povezali smo se tudi z občino, s katero se dogovarjamo za skupni sestanek,” so pojasnili. CSD nima na voljo stanovanj, kamor bi lahko namestil ljudi, ki se znajdejo v stiski, si pa želijo, da bi se v lokalnem okolju v prihodnosti več pozornosti namenilo stanovanjski politiki oziroma zagotavljanju neprofitnih stanovanj, ki bi bila ustrezna tudi za invalidne osebe.

Sara Kovač