Čeprav so Slovenke in Slovenci po katastrofalni ujmi izkazali izjemen čut za solidarnost, se je Golobova vlada odločila, da bo sanacijo preložila na pleča davkoplačevalk in davkoplačevalcev, in to še preden je sploh jasno, koliko znaša celotna škoda in preden so postrgane prav vse rezerve in počrpana vsa možna evropska sredstva. Ker je uvedba tako imenovanega solidarnostnega prispevka iz tega razloga nepriljubljena pri številnih, je na pomoč vladi s poročanjem priskočil portal 24 ur.
“Golob: Odločitev za delo ob sobotah bo prostovoljna,” se je glasil naslov članka na portalu 24 ur, kot da bi ga spisal sam piarovec vladajočega Gibanja Svoboda. Kot da ljudem ne bi bilo jasno, da v tem primeru nikakor ne gre za prostovoljno solidarnost, saj ta preprosto ne more biti obvezna. V tem primeru tako gre za obvezni prispevek oziroma obvezni davek, plačilo katerega se bo naložilo na pleča državljanov, ki se že tako stežka soočajo z visoko inflacijo, in gospodarstva, ki bi sedaj potrebovalo pomoč, da bi zadihalo s polnimi pljuči in bi kot tako lahko lažje konkuriralo gospodarstvom drugih držav, kjer se zavedajo pomena nižjih davkov.
Interventni zakon, ki je bil v četrtek sprejet, je podjetjem naložil, da bodo morala prispevati 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, za zaposlene pa uvedel dve “solidarnostni” soboti, eno v letošnjem in drugo v drugem letu. Tisti, ki se za tovrstno obliko dela ne bo odločil, bo moral plačati 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Obvezni prispevek, ki je daleč od prostovoljnega, bodo tako morali plačati tisti, ki so se brez pomislekov odpravili na teren pomagat tistim, ki so v poplavah utrpeli hudo škodo, torej tisti, ki so morda za te namene vzeli dopust, tisti, ki so že finančno darovali sredstva in celo tisti, ki so v tej veliki tragediji utrpeli hudo škodo, nekateri pa celo ostali brez vsega. Da je sledenje še posebej skregano s kmečko pametjo, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.
V drugem izmed člankov so se potem, ko je je NLB najavila, da bo v sklad za obnovo Slovenije po ujmi prispevala 15 milijonov evrov, pred tem pa je ta prizadetim občinam donirala štiri milijone evrov, NLB Banka Skopje pa je Rdečemu križu Slovenije in drugim organizacijam, ki pomagajo pri odpravljanju posledic poplav, podarila 60.000 evrov, razpisali, da banke nad kakšno dodatno obdavčitvijo niso navdušene. Z namenom da bi upravičili odločitev koalicije, da uvede solidarnostni prispevek, ki med drugim predvideva tudi 0,3-odstotno obdavčitev dividend, najemnin, dobička od prodaje nepremičnin, obresti in nagrad za delovno uspešnost, so v slabo luč postavili banke, ker je splošno znano, da te med ljudstvom niso priljubljene. Ob tem pa so za nameček citirali še izjavo direktorice Združenja bank Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo, ki je dejala naslednje: “Selektivno obdavčevanje posamičnih sektorjev na osnovi arbitrarnih elementov ni nekaj, kar bi pričakovali od neke urejene pravne države z urejenim poslovnim vključno davčnim okoljem.”
Golobova vlada se kot kaže zaveda, da ji omenjeni ukrep ne prinaša priljubljenosti med prebivalstvom, zato kot kaže poskuša posledico pomanjkanja kreativnosti in sposobnosti pri kraspanju vseh rezerv in evropskih sredstev, ki so na razpolago, zamegliti s pomočjo poročanja. A dejstvo je, da je to skoraj misija nemogoče, saj bo šel denar iz žepa vsakega davkoplačevalca, in to po tem, ko so že tako vsem znižali plače. Svoje pa bodo seveda prinesli tudi višji računi za elektriko.
Ana Horvat