Napovedi poslanca največje opozicijske stranke SDS Zvonka Černača iz leta 2022, da nam bodo svobodnjaki v koaliciji s tako imenovanim KUL-om vzeli eno plačo, so se uresničile.
“Do včeraj sem misli, da se hecajo. Po včerajšnjem soočenju ni nobene dileme več. Če prideta Gibanje Svoboda in KUL koalicija na oblast, vam bodo vzeli eno plačo: od 640 do 1320 evrov na leto. Ker je za Goloba to pač drobiž. #Volitve 2022,” je nekdanji minister in dolgoletni poslanec Zvonko Černač zapisal na družabnem omrežju X.
Černač je omenjeni komentar zapisal po ogledu enega od soočenj na televiziji POP TV, kjer je bilo mogoče slišati grožnjo, da bo prišlo do ukinitve zakona o dohodnini, ki je bil sprejet v času vlade Janeza Janše in je ljudem prinašal višje plače.
Da je zaradi postopanja trenutne vlade prišlo do nižanja življenjskega standarda, kažejo nedavni izračuni časnika Finance. Sodeč po teh je povprečen Slovenec zdaj letno ob 300 evrov neto plače, privošči pa si lahko 13 odstotkov manj življenjskih potrebščin kot pred tremi leti. Tukaj pa seveda ne smemo pozabiti, da je trenutna oblast uresničila grožnjo v zvezi z ukinitvijo Janševe dohodninske reforme. V razliko, ki znaša 300 evrov neto plače letno, namreč izničenje reforme sploh ni vključeno.
V primeru, če se upošteva torej še izničenje reforme, je prejemnik povprečne slovenske plače že ob kar 1300 evrov neto letno. Ker to pomeni 2600 evrov neto prihodka manj na gospodinjstvo, se zaradi tega posledično niža kakovost življenja ljudi, med drugim tudi najranljivejših med nami – otrok.
Avgusta najbolj poskočile cene hrane
K nižjemu standardu življenje pa le še dodatno prispeva inflacija, ki je vlada ne zna uspešno zajeziti. Nov skok v inflaciji smo namreč zabeležili v avgustu. Spomnimo: Po medletni primerjavi so cene življenjskih potrebščin višje za 0,3 odstotka. Gre za 0,2 odstotka višjo inflacijo kot prejšnji mesec in 2,1 odstotne točke višjo inflacijo kot lanskega avgusta. Zaskrbljujoče je, da so najbolj poskočile cene hrane, saj gre za najosnovnejšo življenjsko potrebščino. Podražitev hrane in brezalkoholnih pijač (za 7,6 odstotka) je k medletni inflaciji prispevala 1,4 odstotne točke. Kmalu za podražitvijo hrane sledi podražitev oblačil in obutve, kjer je bila po navedbah STA zabeležena 6,9-odstotna podražitev.
Namesto da bi vlada resnično delala v korist državljank in državljanov, pa tudi gospodarstva, ki konec koncev ustvarja delovna mesta, se zdi, da ji glavni fokus predstavlja polnjenje državne blagajne. Tako si izmišljujejo nove davke, pri tem pa jih ne moti, da v zameno za to državljani niso deležni kakovostnega dostopa do storitve. Celo dogaja se nam, da plačujemo davek za dolgotrajno oskrbo, pa se vseh storitev sploh še ne da uživati v praksi. Toliko o plesu, ki so ga obljubljali!
S. K.